4. Prvoosebni pripovedovalec
In morebiti je minilo že dvajset let, ko sem
korakal tam s prvo svojo pipo in ponosno
puhal sivi dim v čisti pomladanski zrak.
6. Janko Kersnik ( 4. 9. 1852 – 28. 7. 1897)
Leta 1874 je končal študij prava na Univerzi
v Gradcu (Karl-Franzens-Universität Graz).
Univerzo je leta 1585 ustanovil nadvojvoda
Karel II. Avstrijski.
7. Janko Kersnik – prvoosebni
pripovedovalec
…in ponosno puhal…
ponòs -ôsa m (o ó)̏ 1. občutek velike etične,
moralne vrednosti: imeti, izgubiti ponos; to je
človek brez časti in ponosa.
Počutil se je pomembnega.
8. Značaj
Za uspeh v življenju pri ljudeh
najpomembnejši značaj. Le značaj vas bo na
vrhu obdržal. Če nimate pravega značaja,
vas bo vedno nekaj priganjalo v sebi in se
nikoli ne boste počutili varne, saj se vaše
besede in dejanja ne bodo skladala.
9. Kaj je značaj?
Značaj človeka imenujemo (...) skupnost
njegovih moralnih običajev. (Stendhal Henri
Beyle)
Značaj je zmožnost uresničevanja dobrih
sklepov dolgo potem, ko je navdušenje
trenutka minilo. (Robert Cavett)
10. Značaj v SSKJ
značáj -a m (a)̑ 1. kar označuje človeka kot
posameznika zlasti v odnosu do ljudi, okolja:
govorjenje, vedenje kaže njegov značaj; spoznavati
značaj koga; po značaju je dobrodušen, popustljiv
človek; črte, poteze značaja; razlike v značaju
učencev / ni v njegovem značaju, da bi se tepel / z
oslabljenim pomenom imeti odkrit, trden, knjiž. blag
značaj; pren. slovenski narodni značaj
13. stari Maček
bosopet
napravljen v star, raztrgan in umazan kožuh
roki je sklepal na hrbtu
Tisti, ki imajo pri hoji glavo sklonjeno in roke
na hrbtu, pa izražajo nemoč, zamišljenost in
zamaknjenost.
(http://www.njena.si/kariera/poslovni_bonton/izdala_vas_bo_go
vorica_telesa/menu_id_76.html )
14. stari Maček
„Malo tobaka mi boste dali, če ga imate kaj
odveč,” nadaljeval je starec.
Prosim?
„Lepo vreme bomo imeli – za travo, za seno
bo dobro,” dejal je, ozirajoč se po obnebju.
Hvala?
Hvaležnost - nehvaležnost
15. Pripovedovalec
Nekaj let pozneje – prebil sem zopet
počitnice doma – pravili so mi, da je stari
Maček vendarle izročil posestvo svojemu
sinu in si izgovoril, kakor je to običajno, živež
in stanovanje.
16. Janko Kersnik
Dr. Fran Vidic je Janka Kersnika v Ilustrativnem
narodnem koledarju za leto 1898 opisal takole:
„Kersnik je bil visoke, vitke, elegantne postave,
lepega lica, katero je obrobljala bujna, dolga temno-
rjava brada. V družbi je bil živahen, fin, nežen,
dovtipen in nadvse prijazen. Bil je vzor moške lepote
in prijaznosti. Vse ga je ljubilo in oboževalo, povsod
je bil dobrodošel in vsakemu se je prikupil s svojim
prijaznim, finim vedenjem.”
17. Sosed Matevžek
Našel sem starega v tesni sobici pri
sosedovih ležečega v borni postelji. Uvidel
sem takoj, da gre h koncu ž njim.
18. Mačkov sin
…pri sinu imam zaostali živež in poboljšek za
pol leta – dvajset goldinarjev imam tam – pa
tabuliran sem za ta živež – dajte mi teh
dvajset goldinarjev in terjajte jih pri sinu, pri
Juriju!
19. Goldinar
Od leta 1524 so bili po predpisu cesarja Ferdinanda
v vseh avstrijskih deželah, torej tudi na našem
ozemlju, v obtoku tolarji, srebrni polgoldinarji, šestice
in krajcarji ter zlati dukati in guldni. Za osnovo je
služil krajcar. Za srebrni goldinar je bilo na primer
treba odšteti 60 krajcarjev, od leta 1857 pa 100. Pol
tolarja je štel en goldinar, cel tolar je imel 120
krajcarjev. Kot zanimivost: Jakob Aljaž je leta 1895
za pet goldinarjev kupil vrh Triglava in Kredarico ter s
tem »ohranil slovensko lice slovenskih gora«.
20. Učakati
…Pa čakajte – oh, vi boste učakali! Če drugi
ne – sin svoj ga bo vrgel iz bajte na cesto,
kakor on mene! Oj, zakaj mu nisem
stopil na vrat, ko se je rodil!
21. Stari Maček
Katere značajske lastnosti lahko pripišeš
staremu Mačku ? TRMAST, DOBER, GROB,
DELAVEN, TEŽKO ODPUŠČA, SLAB
ZGLED SVOJEMU SINU, TRDEN, JEZEN,
NE SKRBI ZA SVOJEGA SINA,
MAŠČEVALEN, NEŽEN, NEZADOVOLJEN,
SKRBEN.
22. Oporoka
Poklicali smo potrebni priči in stari Maček je
napravil oporoko ter imenoval soseda
Matevžka dedičem svojega imenja – one
vsote dvajsetih goldinarjev.
23. Le enkrat v letu se je tem ljudem dobro
godilo…
Kdaj?
Zakaj?
---------------------------------------------------------------
Kolikokrat na leto pa se tebi dobro godi?
24. Sveti Jakob
Svoj čas je na Gorenjskem veljalo, da je
zadnji čas za to opravilo 25. malega srpana,
na god sv. Jakoba, v najslabšem primeru še
dan za njim, na god sv. Ane. A kaj, ko
ljudska modrost pravi, da je Jakobova ajda in
Ožboltova repa malokdaj lepa. A v primeru,
da na Jakobovo sonce na oblačnem vzhaja,
je dobro, ajdo še isti dan vsejati.
25. Mačkov sosed
Matevžek – ljubkovalno, gospodar kmetije,
kjer so bili drugačni odnosi.
„In prècej jih mora plačati, prècej; če ne --
naj ga toži in rubi; -- slišiš, Matevžek? -- Le
zarubi ga prècej!" –
26. Mačkov sin - Jurij
Tudi Mačkovega očeta -- sedanjega namreč
-- sem videl. Bil je takšen kakor njegov rajnki.
Postajal je na tratini pred kajžo, navadno
bosopet in vedno raztrgan, in če sem prišel
mimo, prosil me je tobaka in govoril o
vremenu. Časih je bil pa tudi siten, namreč
kadar se je žganja napil; in to je bila
slabost, katere njegov rajnki oče ni poznal.
27. Mačkov sin
A ni dolgo tega, ko je prisopihal k meni ves
opraskan po obrazu in s cestnim blatom
ometan.
"Pomagajte mi, gospod, če ne me bo ubil ta
vrag" -- kričal je.
"Kdo?"
"Sin, ej, kaj sin -- vrag je to, prekleti! Takega
me je naredil -- tepel in po cesti valjal!"
28. Mladi Matevžek
Domov se ni vrnil, ampak k sosedu je šel, k
mlademu Matevžku, in tam hiral v jezi in
sovraštvu do sina svojega. Tožil ga je, a
sodbe ni učakal.
29. Hirati
hírati -am nedov. (i)̑ postajati oslabel,
onemogel zaradi počasnega pojemanja
življenjskih moči: dve leti je hiral, letos pa je
umrl; hirati od žalosti; hirati zaradi jetike;
vidno hira / drevje hira; pren., ekspr. mesto
hira in životari hirajóč -a -e: hirajoč človek;
hirajoče drevo ♪
30. Pregovori
Dom s sinom – dom z biserom.
Ti očeta do praga, sin tebe čez prag.
Starši nabirajo, sinovi tratijo, vnuki stradajo.
Ko se oče postara, bi ga rad zakopal, ko
umre, bi ga rad odkopal.
31. Dogajalne enote
Dogajalne enote iz Kersnikovega besedila Mačkova očeta
razvrsti v ustrezno zaporedje.
1. Sin očeta odžene z doma.
2. Tudi mlajši Maček umre pri sosedu.
3. Pripovedovalca stari Maček prvič ogovori, ko ga vidi kaditi.
4. Niti na smrtni postelji stari Maček ne odpusti sinu.
5. Mlajšega Mačka sin pretepa.
6. Pripovedovalec se čez nekaj let sreča z mlajšim Mačkom.
7. Stari Maček prepiše svoje posestvo na sina.
32. Kakšne so razmere, v katerih živijo
Mačkovi?
razméra -e ž (ẹ) nav. mn., navadno
1. kar je opredeljeno z določenimi dejstvi, odnosi, ki
vplivajo na življenje, dejavnost koga: razmere se
spreminjajo; prilagoditi se razmeram; v takih
razmerah ni mogoče delati; živeti v dobrih, slabih
razmerah; razmere v družbi, državi, tovarni; razmere
v njegovi družini so zelo težke / delovne razmere;
gmotne, stanovanjske razmere; gospodarske,
kulturne, politične razmere; razmere v znanost.
Notes de l'éditeur
Intabulirati : na podlagi listin vpisati spremembe v zemljiški knjigi, vknjižiti