Časopis Lafarge za lokalno skupnost. Iz vsebine: - Za lepše Trbovlje: urejanje okolice v Trbovljah - Industrijski turizem: možnost razvoja turizma v Zasavju in obisk srednješolcev v cementarni - Cementarna v obdobju 1955-1976 - Intervju z dr. Petrom Novakom o energetiki - 43. Lučkin pokal - Spomini Leopolda Odlazka na prvi delovni dan v cementarni

1. naše Cajtnge
IZ ŠTEVILKE
Za lepše Trbovlje
ČASOPIS LAFARGE ZA LOKALNO SKUPNOST – št. 03, JULIJ 2012
Foto Lafarge
pot po cementarni
Industrijski
uredništvo Lokalne skupnosti morajo zagotoviti maksimalno kakovost turizem
življenja za krajane, močno in konkurenčno gospodarsko vlogo in zdravo Pripomore lahko k razširjenju turistič-
okolje. Kvalitetno urejeno okolje zagotavlja prostor za varno in zdravo ne ponudbe, ter tudi poskrbi za nepo-
sredna in posredna delovna mesta.
življenje ter spodbuja večjo ustvarjalnost ljudi, zato je pomemben pogoj za stran 2
splošni družbeni in ekonomski razvoj. Novih širitev mest in naselij v Zasavju
praktično ni, kljub temu pa prihaja do razvoja naselij s prenovami.
Foto arhiv cementarne
ZGODOVINA CEMENTARNE
1955-1976
Cement je po vojni postal med najbolj
iskanimi gradbenimi materiali, sivo sre-
bro temeljev obnove. stran 4
intervju
Dr. Peter Novak
Z dekanom Visoke šole za tehnologi-
jo in sisteme ter direktorjem podjetja
Energotech smo se pogovarjali o ener-
V
getiki. stran 6
UREJENA OKOLICA
K lepšemu izgledu
zadnjih letih je območje ob vstopu kratkim poživile poslikave lokalnih ume- bo pripomoglo tudi drevesa, vzdrževane zelenice, zasajena
v Trbovlje že dodobra spremenilo tnikov. Tudi podoba največjega kompleksa 750 novo zasajenih cvetlična korita. Nova je tudi ograja ob ce-
svojo podobo. Zgrajena je bila so- na tem področju, cementarne, je bistveno grmovnic. sti, stopnice do železniške postaje pa so
dobna centralna čistilna naprava za odpa- prijaznejša kot nekoč. Tovarna je moder- Foto Lafarge
obnovljene.
dne vode, katere betonske stene so pred nizirana, obnovljene so fasade, zasajena Nadaljevanje na strani 5 trbovlje
43. Lučkin
UREDNIŠKI UVODNIK memorial
Čez poletno vročino z načrtovanjem prihodnosti Na tradicionalnem, že 43. Lučkinem
memorialu, so domači plavalci ponov-
no odlično nastopili. Skupno so osvojili
Spremembe so edina stalnica v gospo- je večina zasluženo zakorakala na do- odprli industrijsko pot. Da je poučni
18 kolajn. stran 7
darskem svetu in tudi Lafarge Cement pustniški oddih, v Lafarge Cementu ak- sprehod po cementarni zelo zanimiv,
tukaj ni izjema. tivno delamo na načrtih za prihodnost. dokazuje dejstvo, da smo v letošnjem
Celotno Zasavje se sooča z močno go- letu proizvodnjo cementa pokazali že
spodarsko krizo, ki se širi v vse pore Še naprej si bomo prizadevali za pri- več kot 460 obiskovalcem.
Kriza -
našega življenja. Pogosto nam daje ob- priložnost dobitev okoljevarstvenega dovoljenja,
čutek, da celotna družba nemočno opa- posebno pozornost pa želimo posveča- Ob tej priložnosti bi vas, drage bralke in
zuje, kako se bo odvijalo gospodarsko ti skrbi za okolje ter lokalno skupnost. bralci, rad povabil na dan odprtih vrat,
za spre-
okrevanje. Nedavno smo skupaj s Hortikulturnim na katerem vas bomo popeljali po indu-
društvom Trbovlje poskrbeli za polep- strijski poti ter z veseljem odgovorili na
membe in
V cementarni nismo vrgli puške v koru- krepitev šanje vstopa v Trbovlje. Vseskozi poso- vaša vprašanja v zvezi s cementarno.
zo. Znano je, da imamo za seboj zahtev- dabljamo našo tovarno, tako z zmanj- Podrobnosti o dogodku lahko prebere-
no obdobje reorganizacije. Gospodar- ševanjem okoljskega odtisa kot tudi z te v tokratni številki Naših cajtng.
Trbovelj.
ska kriza za nas predstavlja dodaten prenovo zunanjih površin cementarne.
izziv in tudi argument za pridobitev Želim vam lepo in varno poletje!
okoljevarstvenega dovoljenja za upo- Naše delovanje vedno z veseljem pred-
rabo alternativnih goriv pri proizvodnji stavimo vsem zainteresiranim obisko-
cementa. V času vročih poletnih dni, ko valcem. V ta namen smo pred letom dni
mag. andrej sopotnik
Vodja komuniciranja Lafarge cement
2012 I N A Š E C A J T N G E I STRAN 1

2. Industrijski turizem
zasavje
Pregled aktualnih
kulturnih prireditev
v Zasavju
Industrijski turizem vključuje obiske stavljajo strošek za podjetja. Sredstva ra-
V zasavskih revirjih je pestro pomlad soustvarjala obilica delujočih podjetij in industrijske dediščine. zvojne agencije naj bi bila sicer za tovrstne
projekte na voljo, a vsaj naše izkušnje ka-
kulturnih dogodkov, ki so dodobra prevetrili tri zaspane
doline in nas pripravili na prireditve in dogodke v prihajajočih
Obiskovalcem omogoča vpogled v izdelke, žejo nasprotno. Kje torej iskati interes za
organizacijo obiskov v tistih podjetjih, ki s
poletnih dneh. proizvodne procese in zgodovinska ozadja svojimi izdelki niso vezana na končnega
Delavski dom Zagorje pripravlja že tradicionalni mednarodni podjetij. Njegov razvoj se je pričel že pred 100 uporabnika, in si tako z tovrstno dejavno-
stjo ne morejo obetati dodatnih prihodkov
festival JazZagorje, kjer se bodo z odlično glasbo predstavili
tako solisti, kot tudi zasedbe. Med drugimi bodo 31. avgusta
leti z ogledi pridelovalcev vin in čokoladnic (kot ga lahko npr. tovarna čokolade, par-
fumov, pivovarna, ipd., ki obiskovalcem
ob 21. uri nastopili Benny Hrdina Big Organ Five (Avstrija, v Franciji ter nizozemskih proizvajalcev sira. ponuja tudi nakup svojih izdelkov in s tem
ZDA, Slovenija), štajerska zasedba Kvinton pa nas bo 7.
septembra ob 19. uri z etno blues rock fuzijo popeljala skozi Danes ponuja industrijski turizem priložnost prihodke)? V primeru cementarne je bil
razlog za omogočanje vodenih ogledov
raznovrstne usode vsakdanjega življenja. za posamezna podjetja, kot tudi mesta. razmeroma preprost. Negativen ugled, ki
ga ima trboveljska cementarna, je pred-
V Hrastniku bo od četrtka, 23. avgusta, do sobote, 25. Posebej je zanimiv za področja z številno stavljal izredno velik razlog za vzpostavitev
avgusta, na zunanjem rokometnem igrišču na Logu v
organizaciji ŠOHT-a potekal tradicionalni Festival ŠTUOR. industrijo, kakršno je tudi zasavsko območje, industrijske poti. Z organiziranimi obiski
cementarne želimo pokazati, da z tovarno
saj lahko pripomore k razširjenju turistične ni prav nič narobe, da deluje v skladu s
predpisi in da razpolaga z moderno tehno-
ponudbe, ter tudi poskrbi za neposredna in logijo.
posredna delovna mesta. Povezava med turizmom in industrijo je
nova stvar. V preteklosti je bila industrija
Foto Robert Ahlin običajno povezana z onesnaževanjem,
Delež ljudi, ki obiskuje določene kraje hrupom, vročino, delom in sivino, na drugi
zgolj z namenom izrabe časa se nenehno strani pa naj bi turizem predstavljal neo-
zmanjšuje. Obiskovalci želijo več, želijo krnjeno naravo, mir, prosti čas ter prostor
nekaj zanimivega, izvedeti nekaj novega. za rekreacijo. Časi so se spremenili. Obi-
In za to se zdi Zasavje idealno mesto. Ob skovalci radi zahajajo v mesta, v njih pa
omogočenem podrobnem spoznavanju ne iščejo miru in počitka: ravno naspro-
postopka pridobivanja cementa, ki ga tno, iščejo mesta, kjer se nekaj dogaja. In
predstavljamo v tej številki revije, lahko v ogled industrijskega obrata lahko takšne
Zasavje vabijo spoznavanje dela v termo- kraje naredi še bolj zanimive.
elektrarni, steklarni, rudniku, proizvodnji
apna, in tako naprej. Našteto predstavlja V Trbovljah je industrijska pot naletela na
simbolno industrijo tega področja, ki bi izredno pozitiven odziv. Občina Trbovlje in
Poleg predstav in delavnic za otroke se bodo zvrstili tudi razni jo bilo smotrno izkoristiti tudi v turistične nekatere druge ustanove se zavedajo, da
dogodki za starejšo populacijo, od potopisnih predavanj, namene. lahko tudi zaradi tovrstnih projektov v Tr-
!
stand–up komičnih predstav, streetballa, vodnega nogometa, bovlje zaide marsikateri dodatni obiskova-
zumbe na prostem, do zabave na trboveljskem bazenu. Pa vendar obstajajo objektivni razlogi lec, ki bo v tem okolju preživel dan, ali celo
zakaj na tem področju v Zasavju še ni dva. V cementarni so jih zgolj v zadnjih
V Zavodu za kulturo Delavski dom Trbovlje v Stari galeriji od bistvenih rezultatov. Sredstva za opremo štirih letih našteli preko štiri tisoč. Vljudno
22. junija do 13. julija Relik gostuje razstavo Zlata paleta. industrijskih poti in njihovo vodenje pred- vabljeni tudi vi!
V Novi galeriji bo od 28. avgusta do 9. septembra likovna
razstava Art Kum. Ob koncu poletja pa vas od 29. avgusta do
1. septembra Delavski dom Trbovlje vabi na Letni kino, kjer
se bodo filmi prikazovali na prostem, pod zvezdami.
Vljudno vabljeni!
Aktualne prireditve lahko podrobneje spremljate prek
spletnih strani posameznih kulturnih ustanov.
KULTURNO REKREACIJSKI CENTER HRASTNIK
http://krc-hrastnik.si/
03 56 42 370 Vabljeni na dneve odprtih vrat
DELAVSKI DOM ZAGORJE v cementarni
http://www.kulturnidom-zagorje.si/
03 56 64 171
DELAVSKI DOM TRBOVLJE Dolgoletno tradicijo proizvodnje cementa v Trbovljah odlikujejo nenehen tehnološki razvoj
http://www.dd-trbovlje.si/ tovarne ter vpetost v lokalno okolje. Z izgradnjo industrijske poti po tovarni želimo dosežke
03 563 34 81
cementarne predstaviti tudi širši javnosti. V ta namen vas vljudno vabimo na dan odprtih vrat, ki
KNJIŽNICA TONETA SELIŠKARJA TRBOVLJE bo potekal
http://www.kts-trbovlje.si/
03 562 57 12 v petek, 20. julija 2012, od 10.–13. ure
v cementarni Lafarge Cement na Kolodvorski cesti 5 v Trbovljah.
NAŠE CAJTNGE, ČASOPIS LAFARGE ZA LOKALNO SKUPNOST – JULIJ 2012,
št.: 3
Izdaja: Lafarge Cement, d.o.o., Kolodvorska 5, Trbovlje,
Vsi udeleženci si boste lahko ogledali industrijsko pot po cementarni, ki na slikovit način prikaže
telefon: 03 56 52 325; e-pošta: nase.cajtnge@lafarge.si
posamezne procese pri proizvodnji cementa, hkrati pa predstavi prizadevanja Lafarge Cementa za
Glavni urednik: mag. Andrej Sopotnik
Izvedba: ePR d.o.o.
zmanjšanje vpliva na okolje.
Tisk: SET, d. d., Ljubljana.
Distribucija: Pošta Slovenije.
Vljudno vabljeni!
Naklada: 16.000 izvodov.
STRAN 2 I N A Š E C A J T N G E I 2012

3. vtisi
“Bilo je super. Predstavili
so nam, kako se izdela
cement, in povedali,
da je pri delu zelo
pomembna varnost,
zato smo dobili odsevni
brezrokavnik in čelado.”
Saška Štos
Dijakinja
“Industrijska turistična
pot je slikovita in
poučna. Všeč mi je
bilo, da smo se hitro
premikali od točke
do točke in da so vse
zanimivo opremljene. Da
so nas oblekli v zaščitna
oblačila, se mi zdi zelo
odgovorno od njih.”
Črt Šerbec
Dijak
Maida Mekić
Dijakinja
Foto arhiv cementarne
“Industrijska pot mi je
bila zelo všeč in vesela
sem, da sem spoznala
tovarno, ki sem jo do
MOŽNOSTI RAZVOJA INDUSTRIJSKEGA TURIZMA V ZASAVJU zdaj videvala le skozi
Industrijska pot
okno vlaka, kadar sem
se peljala iz Ljubljane
proti Celju.”
po trboveljski Nermin Ramadanoski
cementarni dobro
Dijak
“Dan v cementarni je
obiskana
bil super. Od vsega
mi je bila najbolj všeč
kontrolna soba.”
V trboveljski cementarni so lani ob 135-le- ru Lafargea, ki je opisoval industrijsko pot la, če bi morda lahko tudi njih obiskali, pa “Zdi se mi prav, da
tnici delovanja cementarne odprli indu- v cementarni, saj kaj takega nisem pri- mi je povedal, da bomo v trboveljski ce- smo se kot bodoči
strijsko pot po cementarni, svojevrstno čakovala,« je navdušeno povedala Mojca mentarni zelo dobrodošli. Res, zelo prija- trgovci seznanili
pridobitev turistične ponudbe v Zasavju. Majerle. »Potem smo se z gospodom An- zno so nas sprejeli, nam predstavili indu- tudi s proizvajalcem
drejem Sopotnikom zelo hitro dogovorili strijsko pot in to celo v francoskem jeziku. gradbenega materiala.
Industrijsko pot po cementarni je Lafar- za obisk in moram priznati, da sem zelo Veste, o Sloveniji se zdaj v Franciji nič ne Vsak trgovec lažje
ge Cement pripravil v sodelovanju s Tu- navdušena nad urejenostjo in slikovitostjo govori, poznamo pa zelo dobro Hrvaško, ponudi izdelek, če
rističnim društvom Trbovlje. Gre za prvo poti.« ki se pri nas uspešno promovira. Vendar, pozna proizvajalca in
tovrstno pot v Zasavju in eno izmed prvih zdaj bomo mi ambasadorji vaše države, Taulant Zidi mu zaupa. Tudi zaščitna
Dijak
v Sloveniji, s katero želijo proizvodnjo ce- Zaposleni v Lafargeu so dijakom predsta- saj smo polni čudovitih vtisov, ki jih bomo oprema je v redu, čeprav
menta približati zunanjim obiskovalcem. vili proizvodni proces, niso pa zanemarili ponesli domov.« me je malo skrbelo, da
Obiskovalci si lahko prek sedmih slikovitih niti pomena varnosti in zaščite pri delu. mi bo čelada uničila
točk na poti natančneje ogledajo postop- Dijake in profesorje je na izletu spremljala pričesko (smeh).”
ke v proizvodnji cementa in prizadevanje Svojega navdušenja nad obiskom niso nekdanja profesorica Josette Meyzi. »Vzeli
tovarne za zmanjšanje okoljskih vplivov. skrivali niti francoski dijaki, ki so se v okvi- so me s seboj, ker znam angleško,« je po-
Vodeni ogledi so možni po predhodnem ru svojega štiridnevnega izleta po Sloveniji vedala in dodala, da jo je Slovenija navdu- Mojca Majerle
Učiteljica strokovnih
dogovoru, ogledi pa so možni za skupine ustavili tudi v Lafargeu. Vsi so bili v Slove- šila. »Spominja me na Švico, na Avstrijo,
predmetov na Srednji
od 10 do 60 ljudi. Z odzivom javnosti na niji prvič, razen profesorice ekonomije in imate morje in hribe, kot Francija, povsod trgovski šoli v Ljubljani
industrijsko pot so v cementarni zelo za- menedžmenta Marie-Hélène je zelo čisto. V Portorožu, kjer smo preno-
dovoljni. Letos si je cementarno na orga- Laffont, ki je Slovenijo obiskala že v času čevali, so nas izjemno toplo sprejeli. Prav
niziran način ogledalo že 452 obiskoval- njenega vstopa v Evropsko unijo. »Takrat tako na Bledu. Lepo je tukaj.« “Industrijska turistična
cev, v celem preteklem letu pa 935. Veliko smo s kolegi ekonomisti obiskali Bled, pot v cementarni je
zanimanje za obisk vlada predvsem med Kras, Obalo. Dežela, o kateri so takrat Tudi dijaki so si z zanimanjem ogledali le- enkratna, slikovita,
šolami in turističnimi društvi, posamezniki vsi govorili, kako je odprta in drugačna pote naše dežele in proizvodni proces ce- poučna in zanimiva.
pa si lahko tovarno ogledajo v okviru odpr- od drugih nekdanjih socialističnih držav, mentarne. »Gospodarstvo in industrija me Po mojem mnenju bi
tih vrat cementarne. nas je zelo očarala in želela sem si jo po- zelo zanimata,« je povedal dijak Timothé si jo morale ogledati
novno obiskati. Tokrat sem tu s svojimi Calvet, »tako da sem bil izjemno navdu- vse srednje šole v Sloveniji. Sama sem nekaj
Za vzpostavitev poti so prejeli tudi prizna- dijaki. Iskreno moram povedati, da so mi šen nad ogledom proizvodnega procesa industrijskih turističnih točk obiskala že v tujini, v
nje Turističnega društva Trbovlje za promo- na prošnjo za finančno pomoč, ki sem jo v cementarni, ki so nam ga predstavili na Sloveniji pa sem si ogledala Luko Koper, ampak
cijo Trbovelj. Priznanja so bili veseli, še na- pred izletom poslala na številna podjetja, industrijski turistični poti. V bistvu sem tam je zgodba drugačna, saj je pristanišče
prej pa se bodo trudili, da bo cementarna odgovorili samo iz Lafargea. Malo smo se se prvič v živo srečal z industrijo in sem bolj razprostrto po površini in ogled poteka z
in njena okolica lepo urejena in prijazno s kolegi pohecali, če ne zato, ker se z ge- čisto navdušen, mislim, da mi bo to kori- avtobusom. V cementarni je prikaz dokaj strnjen,
sprejemala obiskovalce tudi v prihodnje. neralnim direktorjem Brunom Lafontom stilo pri študiju in moji odločitvi za poklic.« vsi ti zemljevidi so zelo nazorni, predstavljene so
piševa podobno. Vsekakor je bil gospod Timotheja je navdušila tudi naša država, tudi surovine, pokazali so nam peč, nas peljali v
V zadnjih dneh maja sta Lafarge obiskali Lafont izredno prijazen in nam je zaželel še najbolj pa Postojnska jama, ki so si jo laboratorij in kontrolno sobo, skratka, čudovito.”
skupini srednješolcev iz Slovenije in Fran- prijetno potovanje. Sama sem ga vpraša- ogledali pred prihodom v Trbovlje.
cije. V sredo, 30. maja, so prišli na ekskur-
zijo po industrijski turistični poti dijaki 1.
“ “ “
letnika Srednje trgovske šole iz Ljubljane,
v četrtek, 31. maja, pa dijaki francoske
tehnične gimnazije, imenovane Lycée Je- ... zelo prijazno so Spominja me na V bistvu sem se
an-Baptiste Darnet iz kraja Saint Yrieix la
Perche iz osrednje francoske regije Limo-
nas sprejeli, nam Švico, na Avstrijo, prvič v živo srečal
usin. Oboji so bili nad obiskom navdušeni. predstavili industrijsko imate morje z industrijo in sem
pot in to celo v in hribe, kot čisto navdušen ...”
Dijaki iz Ljubljane so Lafarge obiskali v
spremstvu učiteljic strokovnih predmetov francoskem jeziku.” Francija, povsod Timothé Calvet
Jasne Čot in Mojce Majerle. Slednja je za Marie-Hélène Laffont je zelo čisto.”
industrijsko turistično pot izvedela na leto-
šnjem sejmu Dom v Ljubljani. »Kar obstala Josette Meyzi
sem pred panojem na razstavnem prosto-
2012 I N A Š E C A J T N G E I STRAN 3

4. cementarna od 1876
Cementarna v
obdobju
1. junij 1962
Direktor cementarne Trbovlje, ing. Ivo Pinterič,
govori na slovesnosti ob otvoritvi prenovljene
tovarne.
Foto arhiv cementarne
1955˗1976
postopke in sredi leta 1969 je cementarna pri-
čela še z izgradnjo novega dela tovarne. Spre-
menili so tudi več kot tridesetletni način dovoza
laporja in apnenca iz kamnolomov po žičnici, ki
so jo zamenjali z ustreznejšim podzemnim do-
P
vozom po transportnih trakovih iz kamnoloma
naravnost v tovarno.
Vendar pa je bilo v ozkem grlu prostorske po-
vršine ob Trboveljščici skoraj nemogoče najti
prostor za širjenje novih tovarniških objektov.
Toda z regulacijo potoka in prestavitvijo ceste
jim je vseeno uspelo dobiti prostor za povečavo
cementarne, ki je bila nujna zaradi uvedbe nove
V prvih dveh številkah Naših cajtng smo predstavili rotacijske peči Humboldt s kapaciteto 1.000 ton
zgodovino cementarne od njenih samih začetkov, od leta 1876, pa do let po drugi svetovni klinkerja dnevno, toda nadaljnje rastoče objekte
strojnih naprav, peči, mlinov ter silosov so mo-
vojni. Tokrat predstavljamo mejnike cementarne od leta 1955 do 1976. rali zaradi prostorske stiske graditi v navpično
smer do višine 60 metrov in več. V kolikor samo
preletimo podatke, da je bilo za dokončno izgra-
dnjo potrebno izkopati 11.000 kubičnih metrov
o vojni so v prvi fazi obnove uredili kamnolome Celotna montaža peči in ostalih strojev ter na- zemlje, pri zemeljskih delih zasipati 11.000
in zgradili nove žičnice za apnenec. V kamnolo- prav je bila končana 26. maja 1962. 1. junija kubikov materiala, vgraditi 12.000 ton betona,
me so montirali nove drobilnike, nabavljeni so 1962, na dan občinskega praznika Trbovelj, izdelati 35.000 opažev in 9.000 odrov, za izde-
bili bagri za nakladanje in damperji za prevoz povezanega z zgodovinskim dogodkom zloma lavo betona pa je bilo porabljenih 1.100 ton be-
apnenca do drobilnikov, s čimer so bili 10. sep- fašistične Orjune v Trbovljah, pa je Cementarna tonskega železa, je to zagotovo izjemen podvig
tembra 1958 zaključeni prvi posegi moderniza- Trbovlje slavnostno pognala v pogon svoj novi delavcev v vsem obstoju trboveljske cementar-
cije cementarne. obrat. ne. Preveč za naštevanje in tudi za strokovno
poglabljanje tehnoloških sprememb, ki jim laič-
Nadalje pa so za postavitev nove 300 tonske Tako je z obnovljeno močjo še enega Litostro- ni poznavalci težko sledimo.
peči za klinker, novih mlinov, skladišč za klinker jevega mlina cementarna proizvajala letno že
in sušilnice morali že v tako tesni tovarni najprej 227.000 ton različnega portland cementa naj- Pa vendarle! Zaradi vse večjih zahtev po še kva-
sprostiti prostor, ki so ga pridobili z demontažo boljše znamke. Toda nenehni razvoj cementne litetnejših vrstah cementa je tovarna leta 1975
dotrajanih strojev in z rušenjem starih stavb in industrije in nenehne potrebe jugoslovanskega pristopila k modernizaciji kurjenja peči z mazu-
dimnikov. Tako je 19. oktobra 1959 obratovala gospodarstva po ogromnih količinah cementa tom. Z uvedbo mazuta se je nominalna kapaci-
samo peč Krupp s kapaciteto 170 ton klinkerja je v nadaljnjih letih zahteval od trboveljskih ce- teta Smidthovih in Humboldtovih peči povečala
na dan, po ustavitvi vseh Kruppovih in Unidan mentarjev ponovne posodobitve. Že leta 1968 za okoli 25 %, kar je več kot preseglo delovanje
mlinov pa je pričel 18. aprila 1961 obratovati je bil izdelan investicijski program dograditve Kruppove peči, ki so jo po 37. letih obratovanja
mlin slovenskega industrijskega giganta Lito- nove peči s kapaciteto proizvodnje 1.000 ton 1976 ukinili.
stroja. klinkerja dnevno, modernizirali so tehnološke
STRAN 4 I N A Š E C A J T N G E I 2012

5. Lepša podoba
aktualno iz cementarne
vstopa v Trbovlje
NAdaljevanje S prve strani
Južni vstop v Trbovlje ob reki Savi je najprome-
tnejši vstop v Trbovlje. Prav zato je lepša podo-
ba območja ob železniški postaji in tudi naprej
pomembna tako za domačine, kot tudi za goste,
ki prihajajo v Trbovlje. V cementarni so se zato
tudi letos odločili, da bodo po njihovih najboljših
močeh sodelovali pri urejanju dodatnih prede-
lov tega območja in s tem za prijaznejšo podobo
Trbovelj.
Tako so ozelenili območje na levi strani ceste
ob mostu čez Savo, neposredno nad območjem
železniške postaje v Trbovljah. V cementarni so
poskrbeli za dovoz zemlje in priskrbeli raznovr-
stne rastline, ki jih je za to področje predvidelo
Hortikulturno društvo Trbovlje. Tudi zasaditev
samo so strokovno izvedle članice in člani ome-
njenega društva.
V neposredni bližini, pred trboveljsko železni-
ško postajo, pa je cementarna v sodelovanju
s Slovenskimi železnicami priskrbela zasajena
korita. Masivna in stabilna korita bodo z zasa-
jenimi trajnicami skrbela za prijaznejšo podobo
železniške postaje, ter kot ločilni element med
železniškimi tiri in področjem postaje hkrati pri-
pomogla k večji varnosti potnikov. Večje število
zasajenih korit so postavili tudi znotraj same
cementarne.
Višje proti mestu sta obnovljeni tudi fasadi ce-
mentarniškega bazena ter zgradbe Prostovolj-
nega industrijskega gasilskega društva. Tako
poleg visokih vlaganjih v modernizacijo cemen-
tarne, s katerimi je ta postala prijaznejša okolju,
vlaga Lafarge tudi v lepšo podobo Trbovelj.
V ŠTEVILKAH
50
zasajenih dreves
Dejanja teh požrtvovalnih delavcev nam ka-
žejo, koliko odrekanja na račun svojih plač in 70
prostovoljnih nadur so cementarji zavestno zasajenih velikih korit
vlagali v tovarno, da je lahko dosegala najviš-
je razvojne standarde in se obdržala v svetu 1.160
sprememb! zasajenih grmovnic
Nenehno skrb pa so namenjali tudi izobra- 2.200 m2
obnovljenih fasad
ževanju delavcev ob delu in kadrovskem na-
črtovanju štipendiranja, kar je cementarni
zagotavljalo vzgojo najboljših strokovnih ka-
drov. Vendar pa so pomembne razvojne od-
ločitve le kratek čas slonele zgolj na uprav-
nem odboru in na delavskemu svetu, kajti
že kmalu se je razumevanje samoupravnega
gospodarjenja zakoreninilo med vse delav-
ce, ki so samoupravne odločitve sprejemali
zrelo in odgovorno, saj med njimi ni bilo ce-
mentarja, ki mu ne bi bilo mar za uspešnost
tovarne! Ustavni amandmaji so delavcem
dali tudi pooblastilo, da v skladu s samou-
pravnimi akti v svoji delovni skupnosti sami
določajo samoupravno notranjo strukturo,
organe upravljanja, kolegijske in individual- Načrt zasaditve in zasaditev samo so izvedli članice in Zasajeno območje se nahaja v neposredni bližini Novo podobo je dobila tudi zgradba Prostovoljnega
ne izvršilne organe, njihove funkcije, manda- člani Hortikulturnega društva Trbovlje. mostu čez Savo. industrijskega gasilskega društva cementarne.
tno dobo in drugo; izvoljenim odborom pa so
zaupali pristojnost odločanja, kot so finance,
razvoj, kadri, družbeni standard, varstvo pri
delu in odgovornost za obveze v združenem
delu.
Povzeto po knjigi ''Sivo kot srebro'',
avtorice Marinke Fritz Kunc,
ki je izšla leta 2010.
PRIHODNJIČ
Cementarna v osemdesetih in
devetdesetih letih dvajsetega stoletja. Poleg obnovljene fasade bazena cementarne skrbijo Prijaznejši izgled ima tudi železniška postaja Trbovlje. Nova korita s trajnicami za lepšo podobo postaje in
za lepši izgled tudi lani zasajena drevesa. večjo varnost potnikov.
2012 I N A Š E C A J T N G E I STRAN 5

6. INTERVJU
Dr. Peter Novak:
»Brez energije ni življenja«
Dr. Peter Novak, upokojeni redni profesor ljubljanske Fakultete za strojništvo, je danes
dekan Visoke šole za tehnologijo in sisteme ter direktor podjetja Energotech. S prejemnikom prestižne nagrade za
življenjsko delo, izročene s strani Zveze strojnih inženirjev, ki glasno opozarja na obsežne zaloge fosilnih goriv na Zemlji,
smo se pogovarjali o energetiki. Tako in drugače.
''Sistem ravnanja z
izrabljenimi gumami smo
vzpostavili z namenom,
da zagotovimo okolju
Na katerem področju smotrnega ravnanja prijazno ravnanje z
z energetiko je Slovenija naredila največji
korak naprej?
izrabljenimi gumami.''
Težko je reči, da smo naredili na katerem koli
področju velik korak naprej. Napredujemo na
vseh področjih, sicer počasi, a vztrajno. Pomem-
Foto Zelena Slovenija
ben korak je bil ustanovitev EKO- sklada, ki zelo
uspešno opravlja naloge pospeševalca učinko-
vite rabe energije, žal po mojem mnenju s pre-
več birokracije. Ampak to je nacionalni problem
upravljanja države.
DR. PETER
Smo naredili tudi kakšnega nazaj? NOVAK
Nazaj ne, toda zamudili smo vsaj deset let, ko
leta 2002 nismo sprejeli ostrejših predpisov
Dr. Peter Novak je
o toplotni zaščiti stavb, medtem ko tiste, ki so upokojeni redni
bili sprejeti, nismo spoštovali oziroma v praksi profesor ljubljanske
kontrolirali. Povedati je treba, da smo v času Fakultete za strojništvo,
prve energijske krize izdelali znamenito »rdečo danes pa dekan Visoke
knjižico« z naslovom Program ukrepov za racio- šole za tehnologijo in
nalizacijo pridobivanja, pretvarjanja, transporta sisteme ter direktor
in porabe energije (maja 1977), katere soavtor podjetja Energotech.
sem bil. Program je še danes v celoti aktualen
in ga lahko mirno prepišemo v vsak nacionalni ''Podjetja, posebno Podatki kažejo, da slovenska gospodinj-
Po uspešno opravljeni
diplomi na Fakulteti za
stva še vedno ravnajo precej razsipno z
energetski program. Da ga v praksi nismo ure-
sničili, je bila predvsem kriva politična nezainte- tista, ki sodijo pod IPPC energijo. Kako ljudem predočiti alarman-
strojništvo je leta 1975
doktoriral v Beogradu
resiranost, nizka cena goriv in elektrike ter do-
bra razpoložljivost goriv po prvi energijski krizi.
direktivo, so zelo resno tno situacijo oz. ali smo že tam, kjer utri-
pa rdeča luč?
in nato kot redni
profesor vse do pokoja
Nehali smo s serijsko proizvodnjo sprejemnikov pristopila k energetski Da, to je točno, vendar ni kritično. Učinkovita poučeval na Fakulteti
za strojništvo.
sončne energije, kjer smo bili nekoč vodilni v
Južni Evropi in v celoti izgubili industrijo kotlov in okoljski sanaciji. raba energije je povezana s ceno goriv. Pri tem
država ni dovolj selektivna in se ne zaveda dol-
Pomembno je prispeval
in ogrevalne tehnike. Pri tem je pomembno goročnih posledic v politiki cen goriv. Primer: sti-
mulacija uporabe biomase za gretje individual-
k razvoju rodne
Na kakšen način bi po vašem mnenju lah- predvsem znižanje nih stavb je velika napaka, ki nam bo povzročila
regije Dolenjske, saj
je kot predsednik
ko znižali emisije in dosegli nizkoogljično
družbo? Ali ne gre morda le za željo po stroškov za energijo, sive lase zaradi visokih emisij prašnih delcev in
rakotvornih katranov, ki nastanejo pri kurjenju
razvojnega sveta za JV
Slovenijo sodeloval pri
ohranjanju stanja na stopnji, na kateri se
je človeštvo »prebudilo«?
saj le tako lahko vlažnega lesa. Namesto, da bi razpoložljivo bio-
maso spremenili vsaj v elektriko, če ne v tekoče
oblikovanju Univerze v
Novem mestu.
Govorjenje o nizkoogljični družbi je po mojem ostanejo konkurenčni na gorivo, smo zagotovili najnižjo možno ceno bi-
osebnem mnenju skregano z realnim svetom.
Ogljik je naravni gradnik živega sveta in se mu svetovnem trgu.'' ogoriv, ne da bi vračunali eksterne stroške, ki
bodo nastali. Uporabniki so si nabavili kotle na
žal ne moremo odpovedati. Strinjam se, da je biomaso in jih ne bodo menjali vsaj deset let.
potrebno zmanjšati emisijo škodljivih toplogre- Usmerili smo jih na obnovljivo gorivo, ki pa ima
dnih plinov in delcev. Ne glede na naraščanje kot preprost prevod angleške besede sustaina- poleg dobrih tudi niz slabih lastnosti pri prak- haja na zemljo, je tako velika, da že z uporabo
koncentracije CO2 v ozračju pa menim, da CO2 bility. Ker gre za izraz, uporabljen prvič v knjigi tični uporabi, z napačno tehnologijo in napačno 0,01 do 0,05 % sončnega obsevanja zadostimo
ni edini, niti glavni vzrok za segrevanje Zemlje. »Our common future«, je pri razumevanju po- ceno. vsem našim potrebam danes in v bodoče, tudi
Obstajajo tudi drugi vplivi, druge teorije (npr. trebna njegova definicija. V pravem pomenu ce- če nas bo 10 ali več milijard. Seveda je to bolj
vpliv delcev PM 2,5 ali PM 10 v stratosferi na lotne vsebine knjige je to klic »nazaj k naravi, k Počasi ugotavljamo, da fosilnih goriv ni v politično in ekonomsko vprašanje, saj so tehno-
nastajanje oblakov), ki jih je potrebno vključiti naravnim danostim in gospodarjenju v naravi ali neomejenih količinah. Kje smo z viri, za- logije že razvite. Energija ne bo ovira za razvoj
v sedanje modele za predvidevanje klimatskih z naravo«. Narave ne moremo varovati, razvoja logami in kaj po tem? človeštva, prej bosta pitna voda in plodna ze-
sprememb. Ker je moje načelo, da je preventi- ne moremo ustaviti. Vse v naravi se razvija, sku- Zaloge fosilnih goriv so na Zemlji še zelo obse- mlja. Vendar z dovolj energije je mogoče premo-
va boljša od kurative, predlagam, da pričnemo paj s človeštvom in njegovo tehnologijo. Torej žne in lahko računamo, da bodo ekonomsko stiti tudi ti dve oviri.
snovati družbo s kroženjem ogljika in ne nizkoo- imamo opravka s trajnim razvojem. Toda ta ra- izkoristljive še najmanj sto let. Premoga je še
gljično družbo ( ne »Low Carbon Society«, ampak zvoj je lahko dober ali slab. Izraz trajnosten nam veliko, plin odkrivamo na novo, skratka, na nov Alternativni viri energije se nahajajo tudi
»Carbon Recycling Society«). pove, da nekaj traja. Šele ko mu dodamo obšir- energetski sistem z obnovljivimi viri energije ali v odpadkih, a javnost temu ni najbolj na-
no razlago, kaj mislimo s tem, dobi svoj smisel. jedrsko tehnologijo ne bomo prešli zato, ker bi klonjena. Kako sami gledate na to kot
Izumili smo tudi izraz »trajnostni razvoj«. Slovenski izraz sonaraven vsakemu pove bistvo zmanjkalo fosilnih goriv, ampak zato, ker bodo strokovnjak in kot človek?
Ni kontradiktoren? našega hotenja, brez dodatnih razlag. Če je ne- predraga ali okolju preveč škodljiva. Potem nam Rast odpadkov je posledica hitrega razvoja po-
Izrazu »trajnostni razvoj« se upiram že od nje- kaj sonaravno, je torej v soglasju z naravnimi ostaneta sončna in jedrska energija v vseh po- trošniške družbe, ki ni sonaravna. Lahko raču-
govega nastanka, saj ga je upeljala Umanotera, danostmi, ki pa se stalno spreminjajo. javnih oblikah. Količina sončne energije, ki pri- namo, da se bo količina organskih odpadkov v
STRAN 6 I N A Š E C A J T N G E I 2012

7. POVEZANOST Z OKOLJEM
bodoče zmanjševala in da se bo veliko anorganskih odpadkov reci-
kliralo. Glede smeti - govorim o organskih odpadkih – je moje mne-
nje povezano z najnovejšo iznajdbo o njihovi predelavi v sintetični
diesel ali kerosen. V komercialni uporabi so prve tovarne za prede-
lavo organskih snovi, polietilenskih in PVC odpadkov in biomase,
v zelo kakovosten sintetični diesel. Tehnologija je poceni in rešuje
mnoge, do sedaj nerešljive probleme manj razvitih držav in jih osvo- V spomin lučki vodišek
baja uvoza goriv za poljedelstvo in celo lokalni promet. Upam, da
bomo v naslednjih letih to tehnologijo imeli tudi v Sloveniji. Rešuje
problem odpadkov, zmanjšuje uvoz naftnih derivatov in zagotavlja
smotrno rabo biomase.
43. Lučkin pokal
Kakšne oz. katere in kolikšne so prednosti termične izrabe
odpadkov?
Plavalni klub Lafarge Cement se v nedeljo ni iz-
neveril tradiciji in je kljub težkemu položaju, v
Kljub poznemu prihodu v veliki 50-metrski ba-
zen so mladi trboveljski plavalci dokazali, da se
230
plavalcev
Prednosti termične obdelave odpadkov so v koristni uporabi energi- katerem se je znašel, že 43-tič, toliko let je na- ne dajo in da kljub težkim časom v Trbovljah še
je, nevtralizaciji škodljivih snovi, ki se zapečejo v žlindro in v zmanj-
šanju volumna za odlaganje.
mreč minilo od nesreče odlične plavalke Lučke
Vodišek, organiziral plavalni miting. Udeležili so
obstajajo potenciali za razvoj vrhunskih plaval-
cev. Brez primernih pogojev bo seveda težko
20
klubov
se ga vsi mladi upi iz Slovenije, ki bodo v priho- vzgojiti naslednike Tjaše Vozel, da pa se stvari
Ali v Sloveniji dovolj izrabljamo naravne vire za proizvaja-
nje električne energije oz. ali bi lahko kakšen vir še bolj
dnosti krojili vrh našega plavanja, z izjemo tistih,
ki so odplavali rezultatske norme za največja
premikajo na bolje, je vsem prisotnim obljubil
župan Vili Treven in samo upati je, da se bodo
18
kolajn mladih
izkoristili? tekmovanja. Ti se namreč nahajajo na pripravah njegove besede tudi uresničile. trboveljskih plavalcev
V Sloveniji bi lahko bistveno bolj izkoristili vodne vire in geotermalno ali pa so se udeležili močnejših mitingov v tujini.
energijo, ki omogoča proizvodnjo elektrike v pasu, z odpadno toplo- Na prireditvi smo bili priča napredku tudi pri naj-
to bi lahko oskrbovali na tisoče ha rastlinjakov in postali pomemben Tekmovanje so s svojo udeležbo popestrili tudi mlajših, ki šolo plavanja izvajajo v bazenu Doma
izvoznik povrtnin in cvetja. Večjo pozornost bi morali posvetiti vgra- nekdanji odlični plavalci našega kluba, podžu- starejših občanov Franca Salamona. Z resnejšo
dnji sprejemnikov sončne energije za pridobivanje toplote in izrabi panja Trbovelj Jasna Gabrič in trboveljski župan in načrtno vadbo se bodo v prihodnje pridružili
energije okolja (toplotne črpalke - plitva geotermija - geosonde, zu- Vili Treven, ki je tekmo tudi uradno odprl. tekmovalnim selekcijam.
nanji zrak). Pri tem pa bi morali kot pomožno energijo za toplotne
črpalke uporabljati le elektriko iz obnovljivih virov. V konkurenci 230 plavalcev iz 20 klubov ter pla- Ob resnično vrhunski organizaciji tega tekmo-
valcev iz Siska in prijateljskega kluba iz Milana, vanja, za katerega izvedbo so zaslužni prav vsi
Smo že kje šli prek roba? Smo katerega od teh virov že sta postala najboljša posameznika Pia Hočevar plavalni delavci, sponzorji in starši, se plavalci
preveč izčrpali? Mucič iz ljubljanske Ribe ter Emil Tahirovič iz z veliko vnemo podajajo v mesec julij, ko bodo
Mislim, da ne. Kranja. Oba sta v seštevku treh rezultatov dose- na programu vsa državna prvenstva. Do takrat
gla najvišje število točk na Fina lestvicah in naj- pa jim zaželimo dobre pogoje za treninge in pa
Planet v največji meri izčrpavajo industrije. Ste si morda boljši posamični izid na 50 in 100 metrov prsno. veliko volje, ki jo po tako dolgi in naporni sezoni
kdaj ogledali katerega od podjetij, ki upravljajo z energen- V memorialni disciplini 100 m prosto pa sta bila še kako potrebujejo.
ti ali proizvajajo večje emisije (elektrarne, cementarne, najhitrejša Anamari Košak in Luka Dover.
cinkarne, plinarne ipd.)? DARKO RAUŠL
Obiskal sem večino večjih slovenskih tovarn, HE in TE, tudi skladi- V svetli luči so se pokazali tudi mladi trboveljski
šča tekočih goriv, tako da poznam njihove težave in želje. Bil sem v plavalci, ki so v mlajših kategorijah osvojili kar
cementarni Trbovlje in preverjal njihovo uporabo sekundarnih goriv. 18 kolajn, kar nas je uvrstilo med najboljše na
Če bi vsi v Trbovljah in okolici tako skrbeli za okolje, kot so v zadnjih tem tekmovanju.
letih v cementarni, potem bi bilo Trbovlje med najbolj čistimi mesti v
Sloveniji. Tam še zdaleč cementarna ni največji onesnaževalec oko-
lja. Bomo videli reakcijo »kroga«, ko bodo cementarno ustavili in bo
uvrstitve domačih plavalcev
okolje še vedno onesnaženo. Kdo bo naslednji glavni krivec? Morda
TET, ki ima najvišji dimnik v EU in nove čistilne naprave. dekleta fantje
Kako se ta podjetja prilagajajo vedno ostrejšim kriterijem Klara Volaj: 2. mesto na 200 m me- Zmage v disciplini 1500 prosto so, se-
evropske zakonodaje na področju varovanja okolja? šano in 800 prosto, 3. mesto na 200 veda v svojih kategorijah, dosegli:
Podjetja, posebno tista, ki sodijo pod IPPC direktivo, so zelo resno m prosto, 5. mesto na 200 m delfin in Nejc Kos, Tilen Šintler in Žiga Kova-
pristopila k energetski in okoljski sanaciji. Pri tem je pomembno v finalu memorialne discipline na 100 čič in se tudi v naslednjih disciplinah
predvsem znižanje stroškov za energijo, saj le tako lahko ostanejo m prosto, 6. mesto na 50 m prosto povzpeli na stopničke:
konkurenčni na svetovnem trgu. Po mojih informacijah je večina slo- Živa Brglez: 3. mesto na 50 m delfin Tilen Šintler: 3. mesto na 100 in 200
venske industrije uredila svojo energetiko tako, da so po potrebni in 800 m prosto, 4. mesto na 50 m in m prsno, 4. mesto na 200 m prosto,
energiji na enoto proizvoda v evropskem povprečju. Vrsto let (od 100 m hrbtno, ter 200 m delfin 5. mesto na 50 m prsno in 100 m pro-
ustanovitve, do nedavnega, ko so me zamenjali) sem bil predsednik Karin Stražar: 3. mesto na 100 m sto v finalu memoriala, 8. mesto na
komisije za podeljevanje nagrad za energijsko učinkovito podjetje in delfin, 4. mesto na 800 m prosto, 6. 50 m prosto
za najboljšega energetskega managerja, zato sem lahko spremljal in 8. mesto na 200 m in 50 m delfin Žiga Kovačič: 3. mesto na 50 m hrb-
napredek, ki ga je napravila slovenska industrija na tem področju. Daša Krajnc: 3. mesto na 50 m pr- tno, 5. mesto na 50 m prosto, 6. me-
Lahko z gotovostjo trdim, da so opravili veliko delo. sno, 4. mesto na 50 m prosto, 5. me- sto na 50 m prsno, delfin in 100 m
sto v kategoriji memorialne discipline prosto
Nihče si ne želi čistilne naprave za vogalom svojega doma, na 100 m prosto, 7. mesto na 100 m Nejc Kos: 4. mesto na 200 m prosto,
zelo glasnih ali zelo nemarnih sosedov … Pa si res vsi zna- prsno 5. mesto na 50 m prosto, 7. mesto
mo predstavljati življenje brez energije? Nika Todorovič: 3. mesto na 50 m na 50 m hrbtno in delfin, 8. mesto na
Brez energije ni življenja, ni razvoja, ne trajnostnega, ne sonarav- delfin, 5. mesto na 50 m hrbtno, 6. 100 m prosto
nega, zato bomo vedno morali najti optimalni kompromis med mesto na 100 m hrbtno Žiga Šintler: 2. mesto na 200 m pro-
družbenim in privatnim interesom pri gradnji energetskega siste- Kaja Imperl: 4. mesto na 200 m me- sto, 3. mesto na 50 prosto in 200 m
ma. Vprašanje je povezano tudi s krizo etičnih in moralnih vrednot šano, 8. mesto na 50 m prosto, 100 prsno, 4. mesto na 200 m mešano in
družbe. Sebičnost je presegla vse meje in morala je zelo pokvarljivo m hrbtno in 100 m delfin 1500 m prosto, 5. mesto na 100 m
blago. Okoljska zavest mora seči preko svojega praga in le celovit Karmen Kovač: 5. mesto na 100 in prsno, 6. mesto na 100 prosto
pogled in celovita presoja, kjer so prioritete usklajene z prednostni- 200 m delfin ter na 800 m prosto Jaka Jeršin: 5. mesto na 50 m hrbtno
mi cilji družbe kot celote, lahko da končni odgovor o najboljši rešitvi. Nina Kos: 4. mesto na 800 m prosto, in 200 m mešano, 6. mesto na 50 m
Vsak poseg v okolje ima negativne in pozitivne posledice. Nekoč je 5. mesto na 200 m mešano, 6. mesto prsno
družbeno dobro imelo prednost in vsi smo živeli razvoju primerno. na 200 m delfin, 7. mesto na 200 m Marcel Urbanija: 4. mesto na 100 m
Danes lahko posameznik zaradi svojega sebičnega interesa zau- prosto delfin, 8. mesto na 50 m delfin
stavi milijonski projekt in pri tem za družbeno škodo ni odgovoren, Urška Zupanc: 5. mesto na 200 m Andraž Kovačič se je v različnih ka-
za škodo pri sebi pa iztoži nemoralno veliko odškodnino. Tu je tudi mešano, 7. mesto na 200 m prsno tegorijah uvrstil do dvajsetega mesta.
odprto vprašanje, kako so etična načela vtkana v sodno zakonodajo Tia Tara Zupančič (najmlajša v konku-
in kakšna je etika tožilstev, advokatov in sodišč. renci iz našega kluba): 4. mesto na 50
m delfin in peta na 200 prosto
Hvala za pogovor.
2012 I N A Š E C A J T N G E I STRAN 7