4. CILJI PODJETJA
Kdor nima zastavljenih ciljev, ga vsaka poti
vodi do njih!
Možni cilji:
Povečevanje dobička
Povečevanje premoženja lastnikov
(delničarjev) / tržna vrednost podjetja
Povečevanje blagostanja
4
5. Interesne skupine v podjetju
Lastniki,
Vodstvo,
Zaposleni,
Tržni udeleženci,
Finančni udeleženci in
Država, družba in javnost
5
6. Zunanji uporabniki informacij so:
Zunanji uporabniki informacij so:
lastnikipodjetja, ki niso člani njegovih
podjetja
upravljalnih in/ali nadzornih organov (tudi možni
investitorji kapitala) – zanima jih donosnost
podjetja,
(zlasti dajalci dolgoročnih pa tudi
posojilodajalci
kratkoročnih posojil)- zanima jih dolgoročna
plačilna sposobnost podjetja,
6
7. Zunanji uporabniki informacij so:
Zunanji uporabniki informacij so:
dobavitelji (zlasti dajalci dolgoročnih blagovnih
pa tudi kratkoročnih kreditov) – zanima jih
likvidnost podjetja,
kupci (zlasti glavni stalni kupci),
država
država in
javnost (tudi tekmeci).
7
8. Notranji uporabniki informacij so:
Notranji uporabniki informacij so:
izvajalciposameznih nalog v podjetju, ki morajo
odločati o podrobnostih izvajanja,
poslovodstvo v podjetju od najnižje ravni do
uprave (ravnateljstva),
upravljalni in nadzorni organi v podjetju ter
zaposlenci v podjetju.
8
9. VRSTE RAČUNOVODSKIH IZKAZOV
VRSTE RAČUNOVODSKIH IZKAZOV
Računovodsko obračuni za zunanje potrebe so zlasti
tisti, ki sestavljajo letne ali medletne računovodske
izkaze:
bilanca stanja,
izkaz poslovnega izida,
izkaz denarnih tokov,
izkaz gibanja kapitala in
pojasnila postavk v teh računovodskih izkazih.
(Večina računovodskih obračunov se sestavlja le za
notranje potrebe podjetja). 9
10. VRSTE RAČUNOVODSKIH IZKAZOV:
VRSTE RAČUNOVODSKIH IZKAZOV:
BILANCA STANJA
BILANCA STANJA
Bilanca stanja:
je dvostranski izkaz uresničenih sredstev in
obveznosti do njihovih virov na zadnji dan
obračunskega obdobja.
Izkazuje na eni strani premoženjsko podobo z
izkazovanjem sredstev, na drugi strani pa
lastniško podobo z izkazovanjem obveznosti do
virov sredstev.
10
11. VRSTE RAČUNOVODSKIH IZKAZOV:
VRSTE RAČUNOVODSKIH IZKAZOV:
BILANCA STANJA
BILANCA STANJA
V bilanci stanja uresničujemo temeljno načelo
gospodarjenja (ali temeljno bilančno načelo), da
lahko podjetje razpolaga le s tolikšnimi sredstvi,
kolikor znašajo obveznosti zanje.
Zato mora biti vsota sredstev v bilanci stanja –
aktiva enaka vsoti obveznosti do virov sredstev
– pasiva.
11
13. VRSTE RAČUNOVODSKIH IZKAZOV:
VRSTE RAČUNOVODSKIH IZKAZOV:
IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA
IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA
Izkaz poslovnega izida je izkaz v
obračunskem obdobju uresničenih prihodkov
in odhodkov.
Prihodke in odhodke lahko opredelimo na
različne načine: iz poslovanja, iz redne
dejavnosti, iz financiranja, iz izredne
dejavnosti.
13
14. VRSTE RAČUNOVODSKIH IZKAZOV:
VRSTE RAČUNOVODSKIH IZKAZOV:
IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA
IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA
Prihodke (odhodke) ugotavljamo v povezavi s sredstvi in
obveznostmi zanje, saj nastajajo kot posledica
povečevanja (zmanjševanja) sredstev ali zmanjševanja
(povečevanja) obveznosti do virov sredstev.
Različni preseki prihodkov in odhodkov vodijo do
različnih poslovnih izidov: dobiček (izguba) iz poslovanja,
iz rednega delovanja, celotni dobiček (izguba), čisti
dobiček (izguba).
14
15. VRSTE RAČUNOVODSKIH IZKAZOV:
VRSTE RAČUNOVODSKIH IZKAZOV:
IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA,IZKAZ USPEHA
IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA,IZKAZ USPEHA
Izkaz poslovnega izida je glede na svojo obliko
lahko bilanca poslovnega izida ali stopenjski izkaz
poslovnega izida.
Razdelitev čistega dobička in poravnava izgube
nista prikazana v izkazu poslovnega izida, temveč
v izkazu sprememb kapitala.
15
16. Izkaz poslovnega izida: Krka, d.d. (mio SIT)
Izkaz poslovnega izida: Krka, d.d. (mio SIT)
2004 2003
Čisti prihodki od prodaje 97.977 85.388
Sprememba vrednosti zalog -1.075 4.330
Usredstveni lastni proizvodi in storitve 44.949 3.839
Drugi poslovni prihodki 4.098 303
Stroški blaga, materiala in storitev -43.519 -42.204
Stroški dela -26.359 -22.902
Odpisi vrednosti -9.751 -8.688
Drugi poslovni odhodki -3.832 -1.303
Finančni prihodki iz deležev 1.545 616
Finančni prihodki iz dolgoročnih terjatev 404 1.953
Finančni prihodki iz kratkoročnih terjatev 1.600 1.301
Finančni odhodki za odpise d. in k. naložb -1.817 -1.896
Finančni odhodki za obresti in iz drugih obv. -2.353 -4.149
POSLOVNI IZID IZ REDNEGA DELOVANJA 16.964 12.753
Izredni prihodki 112 113
Izredni odhodki -11 -14
POSLOVNI IZID ZUNAJ REDNEGA DELOVANJA 101 98
CELOTNI POSLOVNI IZID 17.065 12.851
ČISTI POSLOVNI IZID OBRAČ. OBDOBJA 14.101 11.022 16
17. VRSTE RAČUNOVODSKIH IZKAZOV:
VRSTE RAČUNOVODSKIH IZKAZOV:
IZKAZ DENARNIH TOKOV
IZKAZ DENARNIH TOKOV
Izkaz denarnih tokov je izkaz v obračunskem
obdobju uresničenih prejemkov (ali pritokov) in
izdatkov (ali odtokov) skupaj z začetnim stanjem
denarja.
Denarni tokovi so pritoki in odtoki določenih vrst
sredstev ali obveznosti do virov sredstev v
določenem časovnem obdobju.
17
18. VRSTE RAČUNOVODSKIH IZKAZOV:
VRSTE RAČUNOVODSKIH IZKAZOV:
IZKAZ DENARNIH TOKOV
IZKAZ DENARNIH TOKOV
Denarni tokovi so tudi posledek sprememb sredstev in
obveznosti do virov sredstev zaradi:
1. poslovanja,
2. investiranja in dezinvestiranja ter
3. financiranja in definanciranja.
Finančni izid je prebitek prejemkov ali izdatkov.
18
19. RAČUNOVODSKI IZKAZI:
RAČUNOVODSKI IZKAZI:
IZKAZ DENARNIHTOKOV
IZKAZ DENARNIHTOKOV
1. izkaz denarnih tokov,
2. izkaz neto denarnih tokov in
3. izkaz pobotanega denarnega toka.
….so računovodski izkazi, v katerih so predstavljene
spremembe stanja denarnih sredstev:
a) po neposredni metodi s prejemki in izdatki, razčlenjenimi na
tiste v zvezi s poslovanjem, financiranjem in investiranjem,
b) po posredni metodi z izračunanimi pritoki in odtoki,
razčlenjenimi na tiste v zvezi s poslovanjem, financiranjem
in investiranjem.
19
20. RAČUNOVODSKI IZKAZI:
RAČUNOVODSKI IZKAZI:
IZKAZ DENARNIH TOKOV
IZKAZ DENARNIH TOKOV
Razlika med prejemki in izdatki oziroma med pritoki in
odtoki v obdobju je tedanji finančni izid, ki skupaj z
začetnim stanjem denarnih sredstev ustvarja njihovo
končno stanje.
Po obliki je lahko bilanca finančnega izida ali
stopenjski finančni izkaz.
20
21. DENARNI TOK IZ POSLVANJA.
_
_
PREJEMKI OD
PRODAJE, DRUGI
PREJEMKI
IZDATKI ZA
INPUTE =
=
DENARNI TOK IZ
POSLOVANJA
DENARNI TOK IZ INVESTIRANJA _
_
PREJEMKI OD _
_
PRODAJE STALNIH
SREDST.
IZDATKI ZA NAKUP
STALNIH
SREDSTEV
=
=
DENARNI TOK IZ
INVESTIRANJA
DENARNI TOK IZ FINANCIRANJA.
+
+
PREJEMKI IZ _
_ IZDATKI ZA DENARNI TOK IZ
ZADOLŽEVANJA,
IZDAJE DELNIC
RAZDOLŽEVANJE,
DIVIDENDE =
= FINANCIRANJA
= sprememba denarnega toka
= sprememba denarnega toka
21
22. DENARNI TOK
Denarni tok je za potrebe odločanja o dolgoročni
naložbi opredeljen kot čisti dobiček, povečan za nedenarne
dohodke (na primer amortizacijo). ?
Upoštevati je treba tudi oportunitetne stroške in
morebitne učinke naložbe na druge programe podjetja.
Upoštevati je treba tudi potrebno povečanje obratnega
kapitala (razliko med zahtevanim povečanjem kratkoročnih
naložb in povečanjem kratkoročnih obveznosti), ki pa se
povrne po končani življenjski dobi naložbe.
22
24. Denarna sredstva
Denarna sredstva so gotovina in knjižni denar v
bankah, ki je v danem trenutku na voljo za
plačevanje. Pri presojanju plačilne sposobnosti
se štejejo kot denarna sredstva še razni denarni
ustrezniki.
24
26. Pri nalaganju finančnih presežkov je treba paziti na
dvoje:
Da se ohranja čim večja likvidnost (zelo hitra
unovčljivost naložb) in
Da se dosega hkrati čim večja varnost.
26
27. Kratkoročne finančne naložbe
Kratkoročne finančne naložbe so tisti del
gibljivih sredstev in kratkoročnih sredstev, ki kot
finančna naložba s trajanjem, krajšim od leta
dni, prinaša finančne prihodke.
Sestavljajo jih za prodajo kupljene delnice in
druge vrednostnice, dana kratkoročna posojila
itd.
27
28. BLAGAJNIŠKI ZAPIS
Blagajniški zapis je vrednostni papir, ki se glasi na
določen denarni znesek, z določenim rokom dospelosti.
Blagajniški zapisi se izdajajo z rokom dospelosti do
enega leta, zato jih štejemo med kratkoročne
vrednostne papirje.
28
29. BLAGAJNIŠKI ZAPIS
Z gospodarskega gledišča so blagajniški zapisi
namenjeni pridobivanju kratkoročnih finančnih
sredstev.
Vsebina pravice iz blagajniškega zapisa je obveznost
plačila določene vsote denarja. Gre torej za dolžniški
vrednostni papir.
29
30. BLAGAJNIŠKI ZAPIS
Po vsebini pravice je blagajniški zapis podoben
obveznici, le da je doba vračila glavnice krajša → vrača
glavnica skupaj z obrestmi, ko preteče doba, za kateri je
zapis izdan.
Mogoče pa je tudi, da se blagajniški zapis izda s
kuponom, ki upravičencu prinašajo periodično zapadle
pravice.
Blagajniški zapis lahko upravičencu prinaša še
druge pravice, če tako določi izdajatelj.
30
31. ZAKLADNE MENICE
Kratkoročni vrednostni papir,
Dospelost do 6 mesecev,
Obstaja živahen sekundarni trg in
Predstavljajo čvrsto jamstvo.
31
32. KOMERCIALNI ZAPIS
Komercialni zapis je vrednostni papir, ki se glasi na določen denarni
znesek, z določenim rokom dospelosti, izda pa ga subjekt, ki ni pooblaščen
za izdajo blagajniških zapisov.
Komercialni zapisi se izdajajo z rokom dospelosti do enega leta →
kratkoročni vredn. papir.
Z gospodarskega gledišča so namenjeni pridobivanju kratkoročnih
finančnih sredstev.
Vsebina pravice iz komercialnega zapisa je obveznost plačila določene
vsote denarja.
32
33. KOMERCIALNI ZAPIS
Gre torej za dolžniški vrednostni papir. Obrestovanje komercialnega
zapisa ni nujno razvidno iz samega papirja.
Izdajatelj se lahko odloči, da bo obrestoval glavnico po določeni obrestni
meri.
Lahko pa se tudi odloči, da se zaveže plačati samo določeno vsoto denarja,
ki zajema glavnico in obresti.
V tem primeru se komercialni zapis proda po nižji prodajni ceni, kot je
nominalna vrednost.
33
34. RAZNE VLOGE PRI BANKAH
Vezane vloge za določen čas v dnevih,
Vloge na odpoklic (likvidne, vendar imajo nižji donos),
Do dospetja so vezane vloge nelikvidne
KRATKOROČNA POSOJILA DRUGIM PODJETJEM
Gre za izredno tvegane naložbe, vendar je njihova donosnost
lahko izjemno visoka
34
36. Poslovne terjatve
Kratkoročne poslovne terjatve:
kratkoročne terjatve iz poslovanja so poslovne
terjatve, ki zapadejo v plačilo najkasneje v letu
dni, do kupcev raznih vrst, do vpisnikov kapitala
in do drugih oseb.
Mednje spadajo tudi dane kratkoročne
varščine.
36
37. Poslovne terjatve
So del:
• gibljivih sredstev,
• kratkoročnih sredstev in
• obratnih sredstev.
Morebitne kratkoročne terjatve do dobaviteljev iz naslova
danih predujmov so v bilanci stanja vključene med:
• opredmetena osnovna sredstva,
• neopredmetena osnovna sredstva in zaloge,
Odkupljene kratkoročne terjatve imajo največkrat naravo
kratkoročne finančne naložbe.
37
38. Kratkoročne terjatve iz poslovanja
Kratkoročne terjatve iz poslovanja zajemajo predvsem
terjatve do kupcev in druge terjatve iz poslovanja.
Nastajajo predvsem iz potrebe po vsaj delnem
kreditiranju kupcev, saj se pri boljših pogojih kreditiranja
praviloma poveča obseg prihodkov od prodaje, s tem pa
tudi pričakovani donos kapitala.
V njihovem okviru najdemo tudi odkupljene kratkoročne
terjatve, ki pa so po naravi največkrat kratkoročne finančne
naložbe.
38
39. Kratkoročne terjatve iz poslovanja
Povečanje terjatev ima tudi negativne posledice, ki se
kažejo zlasti v:
povečevanju obsega vezanih sredstev v poslovanju,
stroških financiranja,
tveganju pri izterjevanju,
tveganju pri stabilnosti prodaje,
kar se kaže v skupnem učinku kot zmanjševanje donosa
lastniškega kapitala in/ali povečevanje tveganja pri
zagotavljanju kratkoročne plačilne sposobnosti podjetja.
39
40. Kreditna politika podjetja
Kreditna politika se nanaša na:
vrste kupcev (glede na obseg prometa),
dobo plačila (krajši ali daljši rok plačila),
ponujene popuste (glede na pomen kupca-
zvesti kupci, promet etc…) in
način izterjave (morebitni problemi pri tej →stroški).
40
41. Kreditna politika podjetja
Dejavniki kreditne sposobnosti kupca so:
značaj kupca (trženjski značaj),
sposobnost plačila (dober plačnik, slab plačnik),
zavarovanje (slabo, dobro, prvovrstno),
finančno moč (visoka, slaba) in
gospodarske razmere (recesija, konjunktura).
41
42. Kreditna politika podjetja
Kakovost
kupca Čas kreditiranja
(1) Povprečno
plačilno obdobje
(2) Slabe
terjatve
Program
Ponujeni popusti izterjave
42
43. Kreditni pogoji (Podpoglavje 6.1.4.2)
Najnižje, za podjetje še sprejemljive, zahteve, ki jih
mora prosilec izpolnjevati.
Zakaj spreminjati (omiliti) te zahteve?
Finančni direktor mora prilagajati kreditne pogoje tako, da
dodatni stroški zaradi njihove spremembe ne presegajo dodatnega
dobička.
43
44. Kreditni pogoji
Stroški, ki so posledica omilitve
kreditnih pogojev
Več administrativnega dela (strošek dela)
Več možnih izgub zaradi slabih dolžnikov
Oportunitetni stroški
? 44
45. Izterjava terjatev
Likvidnost in donosnost (kvaliteta terjatev, donosnost teh),
Potencialne in obstoječe terjatve (vprašanje kvalitete
kupca→njegovega neplačevanja),
Zavarovanje terjatev (možnost izgube v primeru
nekvalitetnega zavarovanja),
Pospeševanje vnovčevanja (zamudne obresti, kasaskonto,
komepenzacija, opominjanje, faktoring, avkcija, sodna
izterjava, sprememba v lastniški delež, zunanji izterjevalec)
45
46. Izterjava terjatev
Boniteta kupcev (povezana s časom in možnostjo
izterljivosti),
Koeficient obračanja (ob problemu izterjevanja se ta
koeficient značilno zmanjša-poslabša) in
Razvrščanje terjatev (terjatve razvrščamo-rangiramo v
skupine i.e. dobre, slabe, zelo salbe)
46
47. Faktoring
Sodoben finančni instrument, ki predstavlja
financiranje, upravljanje in zavarovanje terjatev.
Faktor prevzame ali kupi terjatve za takojšen denar
in lahko, glede na naravo in obseg dogovora,
opravlja še naslednje storitve:
opravlja knjigovodske storitve v zvezi s
terjatvami prvotnega upnika;
47
48. Faktoring
● opravlja postopke potrebne za unovčenje (inkaso)
in izterjavo terjatev,
● prevzema nase terjatve in s tem vso tveganje iz
naslova plačilne nesposobnosti kupca,
● Ciljna skupina so gazele oz. hitro rastoči SME-ji
48
49. Faktoring
Vrste faktoringa:
Neregresni (pravi) faktoring: tveganja neplačila
terjatve prevzame faktor – kupec terjatve.
Regresni (nepravi) faktoring: faktor – kupec
terjatve ne prevzame plačilnega tveganja.
Prikriti faktoring: dolžnik ni obveščen, da so bile
terjatve prodane faktorju – kupcu terjatve.
49
50. Potek faktoring posla
1. Prodajalec proda in dobavi kupcu blago ali storitev
in mu izda račun.
2. Prodajalec (takoj po dobavi) odstopi terjatev
faktorju, mu izroči kopijo računa in odstopno izjavo,
ki jo podpišeta prodajalec (odstopnik terjatev) in
kupec (dolžnik).
50
51. Potek faktoring posla
3. Faktor lahko prodajalcu že naslednji dan nakaže
dogovorjeni znesek, zmanjšan za faktorinško
provizijo.
4. Ob dospelosti terjatve kupec plača blago ali storitev
z nakazilom na račun faktorja.
5. Faktor poračuna plačilo za odstopljeno terjatev,
znesek pa zmanjša za obresti na uporabljeno
financiranje.
51
54. Faktoring v številkah
Promet faktoringa v svetu (v % za 2004)
Cena faktoringa v Sloveniji
54
55. Faktoring v Sloveniji
Slovenijaje s 185 milijoni evrov obrobna
država, saj ustvari zgolj dva promila
svetovnega prometa panoge.
PROMET FAKTORINGA V SLOVENIJI, 1998-2004 (V MIO EUR)
Glavni igralci:
Prvi faktor
Afaktor in
Finea faktoring
55
56. Nakazilo - ASIGNACIJA
Asignacija pomeni v bistvu nakazilo; z dogovorom o
asignaciji dolžnik naroči (ga pooblasti) svojemu dolžniku,
da namesto njega poravna dolg.
S takšnim dogovorom se mora strinjati tudi upnik, ki je
lahko tudi sam predlagatelj asignacije.
56
57. Sprememba upnika - CESIJA
Terjatev preide iz premoženja ene osebe v premoženje
druge osebe.
Stranki pogodbe o cesiji:
U (odstopnik, cedent) in
3. os. (prevzemnik, cesionar).
Gre za razpolagalni pravni posel (prenos obligacijske
pravice), ki je posledica zavezovalnega pravnega posla
med “starim” in “novim” upnikom.
57
58. Pomen upravljanja z obratnimi sredstvi
Kratkoročne naložbe presegajo polovico vseh sredstev
tipičnega podjetja
(predstavljajo sredstva, ki so izrednega pomena za doseganje
donosnosti poslovanja podjetja).
Njihov obseg vpliva na donosnost vseh sredstev (ROI).
V kakšni meri? …veliki
58
59. Pomen upravljanja z obratnimi sredstvi
Kratkoročne obveznosti so glavni vir financiranja majhnih
podjetij.
Zakaj? …majhna finančna moč SME
Zahteva dnevno kontrolo.
Vpliva na tveganje, donos in tudiPotrebno ažurno spremljanje gibanja.
ceno delnice podjetja.
Pri zadolževanju se tveganje zagotovo poveča…
59
60. Kratkoročno financiranje in definanciranje
Zajema odločitve podjetja o financiranju podjetja s
kratkoročnimi dolgovi in drugimi obveznostmi.
Ker zajema odločanje o kratkoročnih dolgovih in drugih
obveznostih tudi odločanje o njihovem zmanjševanju,
zajemajo ta načela tudi kratkoročno definanciranje.
Prednosti kratkoročnega financiranja pred dolgoročnim
financiranjem so možnost hitrejše pridobitve, prilagodljivost
potrebam in manjše omejitve v poslovni politiki, večja
razpoložljivost.
60
61. Kratkoročno financiranje in definanciranje
Slabosti kratkoročnega financiranja v primerjavi z dolgoročnim
pa so zlasti:
večji stroški financiranja,
veliko število potrebnih obnavljanj in s tem povezani stroški,
večje tveganje glede spreminjanja stroškov financiranja,
večje tveganje glede možnosti obnavljanja, kar se kaže v
povečanju negotovosti poslovanja in
večji verjetnosti nastanka stroškov finančne stiske.
61
62. Nameni kratkoročnega financiranja
Nameni so zlasti:
financiranje občasnega ali sezonskega povečanja obratnih
sredstev,
financiranje posameznih kratkoročnih poslov,
financiranje začasnega časovnega neskladja med prejemki
in izdatki,
zmanjšanje povprečnih stroškov financiranja podjetja in
zmanjšanje vpliva drugih upnikov na poslovanje.
62
63. Nameni kratkoročnega financiranja
Vsako vrsto kratkoročnega financiranja je treba pri
odločanju pretehtati zlasti glede na kratkoročno
plačilno sposobnost podjetja, dolgoročno plačilno
sposobnost podjetja, donosnost in tveganje
lastniškega kapitala.
63
64. Obseg kratkoročnega financiranja
Obseg je opredeljen z doseganjem najugodnejšega
dolgoročnega financiranja.
Na kratkoročnem področju treba zagotoviti le najboljšo
kombinacijo vseh vrst kratkoročnega financiranja in pri
tem upoštevati zlasti:
stroške,
razpoložljivost,
časovne omejitve,
prilagodljivost in
stopnjo obremenjenosti sredstev.
64
65. Obseg kratkoročnega financiranja
Temeljno sodilo pri iskanju najboljše kombinacije
različnih vrst kratkoročnega financiranja so:
• neposredni stroški (obrestna mera, provizije),
• posredni stroški financiranja (stroškovna ocena
preostalih sodil, časovne omejitve etc.).
65
66. Kratkoročno financiranje
Zajema zlasti tele možnosti:
obveznosti do dobaviteljev,
kratkoročna posojila,
kratkoročne komercialne kredite,
druge komercialne obveznosti,
druge kratkoročne obveznosti iz poslovanja,
izdane kratkoročne vrednostnice,
notranje financiranje,
zunajbilančno kratkoročno financiranje.
66
67. Obveznosti do dobaviteljev
Obveznosti do dobaviteljev so običajen vir
financiranja poslovanja podjetja.
Nastanejo kot posledica nakupa na odprt račun z
opredeljeno zapadlostjo v plačilo, na primer 8 do 15
dni.
Rok plačila je lahko tudi daljši; v tem primeru je
običajen popust za predčasno plačilo.
67
68. Obveznosti do dobaviteljev
Vsako podaljšanje roka plačila pri nespremenjenem
obsegu poslovanja pomeni povečanje obveznosti do
dobaviteljev, torej povečanje obveznosti do virov
financiranja in povečanje sredstev podjetja;
skrajšanje rokov plačila pa zmanjšanje obveznosti
do dobaviteljev, torej zmanjšanje obveznosti do virov
financiranja in zmanjšanje sredstev podjetja.
68
69. Stroški financiranja
Pri izračunavanju primerljive obrestne mere kot kazalca
stroškov obveznosti do dobaviteljev upoštevamo:
stroške obveznosti do dobaviteljev, to je morebitne
neizkoriščene popuste za predčasno plačilo,
obseg posojila, to je nabavno vrednost (zmanjšano za
popuste hitrega plačila),
ročnost posojila, to je skrajni rok plačila.
69
70. Stroški financiranja
Obseg obveznosti do dobaviteljev je najugodnejši
pri:
tistem povprečnem roku plačila, pri katerem nižja
obrestna mera in večje tveganje najbolj pozitivno
vplivata na tržno vrednost enote navadnega
lastniškega kapitala in
ko je ta vpliv hkrati še večji, kot bi bil vpliv
najetega kratkoročnega posojila.
70
71. Kratkoročna posojila
Dobiti jih je možno pri bankah, drugih finančnih
institucijah, drugih pravnih ali fizičnih osebah.
Bančna posojila se običajno najemajo za financiranje:
sezonskih obratnih sredstev,
financiranje posameznih večjih poslov,
v načrtu predvidene potrebe pri zagotavljanju
kratkoročne plačilne sposobnosti podjetja in
razne oblike premostitvenih posojil.
71
72. Kratkoročna posojila
Pri odločanju o najemu kratkoročnega posojila je
treba upoštevati zlasti:
celotne stroške posojila,
ustreznost roka vračila in možnosti podaljševanja,
morebitne probleme pri zavarovanju posojila,
namen zadolžitve in ustrezno kalkulacijo posla,
stopnjo odvisnosti od upnika.
72
73. Stroški kratkoročne zadolžitve pri bankah
Dekurzivna metoda: navedena obrestna mera je enaka
dejanski.
Dejanska obrestna mera=
(znesek plačanih obresti/glavnica)x( število časovnih
obdobij v letu/število časovnih obdobij trajanja kredita)
Anticipativna metoda: navedena obrestna mera ni enaka
dejanski.
73
74. Kratkoročni komercialni kredit, druge komercialne
obveznosti, druge kratkoročne obveznosti iz poslovanja
Kratkoročni komercialni kredit odobrava prodajalec kupcu
blaga in je ena najpomembnejših oblik kratkoročnega
financiranja.
Pri odločanju o najemu tega kredita je treba upoštevati
zlasti običajne pogoje financiranja prodaje v posamezni
dejavnosti, konkurenčne ponudbe, kreditno sposobnost
podjetja, nekatere tržne dejavnike.
74
75. Kratkoročni komercialni kredit, druge komercialne
obveznosti, druge kratkoročne obveznosti iz poslovanja
Med druge komercialne obveznosti štejemo zlasti prejete
predujme, varščine in podobno. Tudi za pridobitev
predujmov mora imeti podjetje določeno kreditno
sposobnost.
Druge kratkoročne obveznosti iz poslovanja so
obveznosti v zvezi s stroški oziroma odhodki poslovanja,
v zvezi s stroški oziroma odhodki od financiranja naštetih
obveznosti, iz naslova izplačila dobička, iz naslova
izdanih čekov in tn.
TE OBVEZNOSTI NASTAJAJO SPONTANO
75
76. Izdane kratkoročne vrednostnice, notranje
financiranje, zunajbilančno kratkoročno financiranje
Izdane kratkoročne vrednostnice so menice,
komercialni zapis, druge kratkoročne vrednostnice.
Notranje financiranje zajema zlasti med letom
nerazporejeni čisti dobiček in PČR.
Pasivne časovne razmejitve zajemajo
kratkoročno odložene prihodke in kratkoročno
vnaprej vračunane stroške in odhodke.
76
77. Izdane kratkoročne vrednostnice, notranje
financiranje, zunajbilančno kratkoročno financiranje
Zunajbilančno kratkoročno financiranje je tisto
financiranje, ki presega kratkoročne obveznosti,
izkazane v bilanci stanja.
To financiranje se lahko doseže tako s
komercialnimi kot tudi finančnimi inštrumetni,
najpogosteje z kratkoročnim poslovnim najemom,
ponovnim nakupom zalog, zalogami v
konsignaciji, posrednim financiranjem.
77
78. Odločanje o kratkoročnem financiranju
Kratkoročni načrt in njegove simulacije so
pomembno orodje za odločanje o kratkoročnem
financiranju,
Obseg kratkoročnega financiranja pa je opredeljen
z načrtom dolgoročnega financiranja podjetja kot
potrebni presežek nad načrtovanimi obveznostmi
do dolgoročnih virov.
78
79. Odločanje o kratkoročnem financiranju
Kakovost kratkoročnega financiranja vpliva
praviloma tudi povratno na končno odločitev o
velikosti dolgoročnega financiranja.
Čim ugodnejše je kratkoročno financiranje, manjši
je potreben delež dolgoročnega financiranja, kar
pa ne sme ogroziti dolgoročne plačilne
sposobnosti podjetja.
79
80. Financiranje obratnih sredstev:
kratkoročna in dolgoročna mešanica
Spontano financiranje: obveznosti in terjatev iz
poslovanja, ki nastajajo spontano ali samodejno in
se gibljejo skladno z gibanjem poslovanja.
Nanj vpliva plačilna politika podjetja.
Zanima nas predvsem nespontani ali nesamodejni
del financiranja kratkoročnih naložb podjetja.
80
82. Denarni tok povezuje tri glavne aktivnosti
podjetja – poslovanje, investiranje ter
financiranje in omogoča njihovo nemoteno
odvijanje.
Izkaz denarnega toka povezuje izkaza uspeha
in stanja in pojasnjuje spremembe v stanju
denarja podjetja v času.
82
83. Denarni tok prikazuje tisto, kar ni razvidno ne iz
izkaza uspeha ne iz izkaza stanja – kako aktivnosti
podjetja vplivajo na denarne tokove,
Izkaz denarnih tokov sestavimo na podlagi analize
sprememb postavk izkaza stanja v obračunskem
obdobju,
Izkaze lahko sestavimo za poljubna časovna obdobja,
od dneva do leta
Značilnosti denarnega toka so odvisne tudi od panoge,
tehnologije, stopnje življenjskega cikla proizvoda.
83
87. Pojem – Poslovni vzvod
Poslovni vzvod izraža možnost, da se z večjimi
prihodki od prodaje poveča dobiček.
Koeficient (stopnja) poslovnega vzvoda je
razmerje med odstotno spremembo ( %) dobička
iz poslovanja in odstotno spremembo ( %)
prihodkov od prodaj ali poslovnih prihodkov.
Kaže vpliv stalnih stroškov na poslovno tveganje
prinašalcev kapitala.
87
88. Stopnja poslovnega vzvoda (DOL)
DOL- odstotna sprememba dobička iz poslovanja (OP)
DOL
zaradi 1-odstotne spremembe obsega prodaje.
Odstotna sprememba
DOL pri Q enot dobička iz poslovanja (OP)
proizvodov
(ali prodaje)
=
Odstotna sprememba
prodaje
88
89. Poslovni vzvod
Poslovni vzvod – uporaba fiksnih stroškov
podjetja oziroma možnost, da se z večjimi
prihodki poveča dobiček podjetja.
En možni “učinek” poslovnega vzvoda je, da
sprememba obsega prodaj povzroči “več kot
sorazmerno” spremembo dobička iz poslovanja (ali
izgube).
89
93. Vpliv poslovnega vzvoda na dobiček
iz poslovanja
Podjetje A je najbolj “občutljivo” podjetje
50-odstotno povečanje prodaj vodi do 400-
odstotnega povečanja OP.OP
Napačno je misliti, da podjetje z največjim
absolutnim ali relativnim zneskom fiksnih
stroškov takoj kaže velike prednosti poslovnega
vzvoda.
93
94. Razlaga DOL
Najpomembnejše ugotovitve o DOL
DOL meri “občutljivost” dobička iz poslovanja
na spremembe obsega prodaj.
Čim bližje točki preloma posluje podjetje tem
višja je absolutna vrednost DOL.
Podjetje
z višjo DOL je bolj “občutljivo” na
spremembo prodaj kot podjetje z nižjo DOL.
94
95. DOL in poslovno tveganje
Poslovno tveganje – verjetnost neuspeha ali
izgube v zvezi s posamezno smerjo poslovanja.
Njegov vpliv se izraža z variabilnostjo dobička iz
poslovanja (OP=EBIT).
DOL je le ena sestavina poslovnega
tveganja, ki postane “aktivna” le v
razmerah variabilnosti prodaj in stroškov.
DOL povečuje variabilnost dobička iz
poslovanja in s tem poslovno tveganje.
95
96. Pojem – Finančni vzvod
Koeficient (stopnja) finančnega vzvoda je
razmerje med odstotno spremembo ( %)
celotnega dobička in odstotno spremembo ( %)
dobička iz poslovanja.
96
97. Finančni vzvod
Finančni vzvod – uporaba stalnih stroškov
financiranja oziroma možnost podjetja, da z
dodatnim zadolževanjem poveča dobiček, ker so
obresti za dolgove manjše od donosa tako
pridobljenih sredstev.
Finančni vzvod je posledica izbire načina financiranja.
Uporablja se za večanje donosnosti navadnih delnic.
97
98. Stopnja finančnega vzvoda (DFL)
Stopnja finančnega vzvoda – odstotna
sprememba celotnega dobička zaradi 1-
odstotne spremembe dobička iz poslovanja.
Odstotna sprememba
DFL pri OP Celotnega dobička
Eurov =
Odstotna sprememba
dobička iz poslovanja (OP)
98
99. Računanje DFL
Računanje DFL
DFL OP OP
=
OP - I
OP = Dobiček iz poslovanja
I = obresti
99
100. Zgled (# 1)
Računanje DFL za financiranje z novim
lastniškim kapitalom*
kapitalom
DFL 500.000 500.000
=
500.000 - 0
= 1.00
* Izračun upošteva pričakovani OP
100
101. Zgled (# 2)
Računanje DFL za financiranje z novim dolgom *
DFL 500.000 500.000
=
500.000 – 100.000
= 500.000 / 400.000
= 1.25
* Izračun upošteva pričakovani OP 101
102. Finančno tveganje
Finančno tveganje – variabilnost dobička +
tveganje možne plačilne nesposobnosti zaradi
uporabe finančnega vzvoda.
Dolg povečuje verjetnost plačilne nesposobnosti v primerjavi s
podjetjem, ki se v celoti financira z lastniškim kapitalom. V
našem primeru mora podjetje ustvariti OP najmanj v znesku
100.000, da pokrije obresti.
Dolg tudi zvišuje variabilnost celotnega dobička, saj se je DFL
povečal od 1.00 na 1.25.
102
103. Pojem – Celotni vzvod (DTL)
Celotni vzvod izraža možnost, da se z večjimi
prihodki od prodaje poveča celotni dobiček.
Koeficient celotnega vzvoda je razmerje med
odstotno spremembo ( %) celotnega dobička
in odstotno spremembo ( %) prihodkov od
prodaj.
V vseh primerih gre torej za elastičnosti.
103
104. Celotno tveganje podjetja
Celotno tveganje podjetja izraža variabilnost celotnega
dobička glede na gibanje prodaj.
Je seštevek poslovnega in finančnega tveganja.
Celotno tveganje = poslovno tveganje + finančno tveganje
PAZITE!
DTL = DOL x DFL
104
105. Stopnja celotnega vzvoda(DTL)
Stopnja celotnega vzvoda– odstotna sprememba
vzvoda
celotnega dobička zaradi 1-odstotne spremembe
obsega proizvodnje (prodaje).
Odstotna spremembe
DTL pri Q enotah (ali S celotnega dobička
Eurih) proizvodnje =
(ali prodaj) Odstotna sprememba
proizvodnje (prodaj)
105
106. Računanje DTL
DTL S EUR OP + FC
=
prodaj OP - I
DTL Q enot = Q (P - V)
Q (P - V) - FC - I
106
107. Zgled
Kakšna je stopnja celotnega vzvoda
pri OP=500.000, če so:
stalni stroški 100.000,
cena proizvoda 43,75 in
spremenljivi stroški 18,75 na enoto
proizvoda?
107
108. Izračun DTL
za primer financiranja z lastniškim kapitalom
DTL S EUR 500.000 + 100.000
prodaj
=
500.000 - 0
= 1.20
*Opomba: ni finančnega vzvoda.
108
109. Izračun DTL
za primer dolžniškega financiranja
DTL S EUR 500.000 + 100.000
prodaj
=
500.000 – 100.000
= 1.50
109
110. Kakšna je ustrezna vrednost DFL?
Sposobnost zadolževanja – največji znesek
dolgov, ki ga podjetje lahko servisira.
Podjetje mora analizirati pričakovane denarne tokove v
prihodnosti.
Čim večji in stabilnejši pričakovani denarni tokovi v
prihodnosti, tem večja dolžniška kapaciteta.
prihodnosti
Stalni stroški vsebujejo: glavnico dolga in plačilo
vsebujejo
obresti, stroške najema in dividend za prednostne
delnice. 110
111. Pojmi
Podjetje, ki ima visoko stopnjo poslovnega vzvoda in
visoko stopnjo finančnega vzvoda, posluje zelo
tvegano.
Doseči mora zelo visoko raven prodaje, da lahko
pokrije visoke stalne (fiksne) stroške poslovanja in
stalne stroške financiranja.
111
