5. ODKRIVANJE PLEČNIKOVE LJUBLJANE
Maksimalno Plečnik. Maksimalno ubrano.
Toplo vabljeni.
Maxi
Trg republike 1
1000 Ljubljana, Slovenija
Tel.: +386 (0)1 476 68 00
Fax: +386 (0) 1 426 20 86
e-pošta: info@maxi.si
www.maxi.si
6.
7. ODKRIVANJE PLEČNIKOVE LJUBLJANE
v Maxiju
Kaj: FOTOGRAFSKA RAZSTAVA PLEČNIKOVE LJUBLJANE
Kako: Skozi pogled vertikalnih panoram
Kdaj: Četrtek, 20.01.2011 ob 17. uri
Kje: Maxi - razstavni prostor v pasaži
Kulturni program:
Predstavitev razstave avtorjev Staneta Jeršiča in
Barbare Jakše Jeršič;
Nastop godalnega kvarteta Calisto;
Program bo povezovala Tjaša Hrobat;
Podpisovanje knjige Glasba panoram Plečnikove arhitekture;
Predstavitev projekta Plečnikova čokoladna piramida
slaščičarne Maxi s pokušino sladice.
8.
9. ODKRIVANJE PLEČNIKOVE LJUBLJANE
v Mercatorjevih centrih po Sloveniji
MAXI LJUBLJANA 20. 01. - 30. 01. / čet, 20. 01. 2011 ob 17. uri
MC JESENICE 31. 01. - 06. 02. / čet, 03. 02. 2011 ob 10. uri
MC LJUBLJANA ŠIŠKA 07. 02. - 13. 02. / čet, 10. 02. 2011 ob 17. uri
MC KRANJ PRIMSKOVO 14. 02. - 20. 02. / čet, 17. 02. 2011 ob 10. uri
MC MARIBOR 21. 02. - 27. 02. / čet, 24. 02. 2011 ob 10. uri
MC VELENJE 28. 02. - 06. 03. / čet, 03. 03. 2011 ob 10. uri
MC POSTOJNA 07. 03. - 13. 30. / čet, 10. 03. 2011 ob 10. uri
MC CELJE 14. 03. - 20. 03. / čet, 17. 03. 2011 ob 10. uri
MC NOVA GORICA 21. 03. - 27. 03. / čet, 24. 03. 2011 ob 10. uri
MC NOVO MESTO 28. 03. - 03. 04. / čet, 31. 03. 2011 ob 10. uri
Podpisovanje knjige Glasba panoram Plečnikove arhi-
tekture in prodaja oštevilčenih in podpisanih fotografij
bo na zgoraj navedenih lokacijah in terminih.
Otroška delavnica Lov na bisere Ljubljane bo v četrtek,
10. 02. ob 17. uri v MC Ljubljana Šiška pod vodstvom
Mojce Perat, Socialna akademija.
Originalne fotografije so prav tako naprodaj v prostorih
TIC Ljubljana na Stritarjevi, galeriji kavarne Maxi in preko
spleta www.artbutik.si.
10. Fotografija: Jurij Popov, 2010
“Resnična pot raziskovanja ni iskanje novih kra-
jev, temveč odkrivanje sveta z novimi očmi.” Marcel
Proust (1871 - 1922)
11. ODKRIVANJE PLEČNIKOVE LJUBLJANE
v diskusijskih srečanjih
Jurij Popov: “Zakaj? Zato ker nas foto-
grafija obkroža, ker je povsod okoli nas,
ker s fotografijo v vsakem izmed nas nas-
taja vzporedni svet. Ker se naš spomin s
fotografijo krepi, bistri. Ker je naš svet
poln različne vrste fotografije, ki jo mnogi
mečejo vso v isti koš. A fotografija je razve-
jan svet komunikacije, delitev na poklicno
in tako imenovano družinsko fotografijo,
je le najbolj groba. Znotraj tega je veliko
fotografskih podob. Fotografija je jezik,
ki ga na videz govorimo vsi, včasih se ra-
zumemo, včasih ne. Fotografija je kot jezik,
kot so jeziki. En sam jezik je mogoče deliti
na knjižni jezik, pogovorni, narečja, di-
alekte, slenge, funkcijske jezike in še in še.
Tako je tudi s fotografijo. Kako zelo veliko
različnih govoric ima. Zakaj bi se torej bilo
vredno pogovarjati o fotografiji? Ker bi se
radi naučili brati fotografijo. Ker bi se radi
naučili vseh govoric znotraj te govorice
imenovane fotografija. Govorice, ki jih
bomo spoznavali skozi tematsko domišljene
pogovore.”
Diskusijsko srečanje v kavarni Maxi v četrtek, 03. 02.
ob 17. uri. Moderator pogovora s Stanetom Jeršičem
bo Jurij Popov;
Diskusijsko srečanje v kavarni Maxi v četrtek, 31.
03. ob 17. uri. Moderatorka pogovora z Barbaro Jakše
Jeršič bo Mojca Perat, Socialna akademija.
12. Kaj: FOTOGRAFSKA RAZSTAVA GLASBA PANORAM PLEČNIKOVE ARHITEKTURE
Kako: Skozi pogled horizontalnih panoram
Kdaj: Nedelja, 23.01.2011 ob 16. uri
Kje: Krakovski nasip
Ogled razstave skupaj z avtorjema Stanetom Jeršičem in
Barbaro Jakše Jeršič;
Poskusili in posladkali se bomo s prefinjeno Plečnikovo
čokoladno piramido.
Kaj: BREZPLAČNI OGLEDI PLEČNIKOVE LJUBLJANE
Kdaj: Nedelja, 23.01.2011 ob 10:00 in 14:00
Urnik in trajanje: 10:00 in 14:00; 2 uri
Število oseb: 30 po odhodu
Kje: Mestna hiša - zbirno mesto
Pot ogleda:
Mestna hiša;
Plečnikove tržnice;
Tromostovje;
Hribarjevo nabrežje;
Plečnikova gimnazija;
Ogled fotografske razstave vertikalnih panoram
Plečnikove arhitekture v podhodu Maxija;
Rimski zid;
Plečnikova hiša - vodeni ogled notranjosti (15 min);
Krakovski nasip - ogled fotografske razstave
horizontalnih panoram Plečnikove arhitekture;
Narodna in univerzitetna knjižnica;
Križanke.
Zainteresirani dvignejo karto za brezplačno vodstvo na TIC-u na Stritarjevai ulici. Dodatne infor-
macije: TIC, Adamič-Lundrovo nabrežje 2, 1000 Ljubljana, 01 306 12 15, info@visitljubljana.si
13. ODKRIVANJE PLEČNIKOVE LJUBLJANE
skozi brezplačne oglede mesta Ljubljana in fotografske razstave
Popolnoma umirjeno. Popolna nedelja.
Toplo vabljeni.
17. RAZKRITI POGLEDI
ARHITEKTURE JOŽETA PLEČNIKA
Maxijeva Galerija v izložbi, 21. 01. - 28. 02. 2011, Ljubljana
“Vse dogajanje se vrši v nasprotjih in vse je v toku
kakor reka.” Heraklit (550 pr. n. št. - 475 pr. n. št)
18.
19. ODKRIVANJE PLEČNIKOVE LJUBLJANE
Skozi okus Plečnikove čokoladne piramide
Čokolada. Sodi med živila do katerih ljudje
čutijo strast, vendar ta slast seže preko ljubez-
ni za “sladkostjo” večine slaščic, kot so kara-
mela, stepena smetana, žvečilni bonboni. Za
resnične čokoholike že sama misel na čokolado
pomirja in prebuja prijetne občutke. Čokolada
je preprosto drugačna. Očara in vzpodbuja.
Tako kot Plečnikova dela.
Čokoladna piramida z zlatim Plečnikovim
podpisom je drobna zdrava poslastica, naj
popestri in polepša vaš dan.
20.
21. Marko Košan: “Jože Plečnik je Ljubljani
zapisal svoj arhitekturni testament. Koz-
mopolitski Dunaj in zlata Praga sta morda
navdihnila nekatera njegova najboljša
in najbolj izvirna dela, a šele v rojstnem
mestu in nastajajoči metropoli mladega ev-
ropskega naroda na poti slutnje uresničitve
večstoletnega cilja državne samostojnosti
je izrisal monumentalno podobo opusa ev-
ropskih dimenzij, ki povezuje graditeljske
ideje včerajšnjega in jutrišnjega sveta v
čudovito urbano tkivo tenkočutno razpre-
denih niti neponovljivega ustvarjalnega
nasnutka. Plečnikova arhitektura spaja
minulost in sedanjost, včerajšnjemu svetu
omogoča vstop v trenutek, ki ga živimo,
žlahtne usedline preteklosti zavrtinči v
brstenje sedanjosti. Plečnik je moderno
oblikovane forme odel v plašč klasične stro-
gosti in jih prekril z nadzgodovinsko opno.
Vzorec preteklosti je vtisnil v večnostni iz-
raz, ki se vselej ravna po zavesti sedanjosti,
ko v sebi nosi toliko preteklosti, kolikor jo
je moč občutiti v sedanjosti.”
22.
23. Barbara Jakše Jeršič: “Ljubljana je zavita v
duh Plečnika in z njegovimi stvaritvami se
srečuješ na vsakem koraku. Romantičnost
arkad med Tromostovjem in Zmajskim
mostom, očarljivost Čevljarskega mostu,
prijazna ureditev Jakopičevega drevore-
da, veličastnost Narodne in univerzitetne
knjižnice ... te zapeljejo v ustvarjalno san-
jarjenje in nehote te ubranost vizualnih
ritmov v trenutku osvoji. Plečnikova arhi-
tektura je poduhovljeno darilo ljudem in
Jožeta Plečnika sem začutila kot velikega in
žlahtnega umetnika.”
Stane Jeršič: “Vračam se v iste prostore ve-
dno znova. Pomlad je od vseh letnih časov
najmlajša… zima me napoti v preteklost, ko
postanejo Plečnikovi ambienti polni pre-
tanjene intimnosti. Pomlad, poletje, jesen,
zima… in pomlad. Drug letni čas, se pravi
nekaj drugega? Pogledi pripoznavajo pro-
store razvidno in skrivnostno. Glas zveni v
velikem Plečnikovem ambientu drugače kot
v malem; povsem drugače odzvanja v odpr-
tem kot v zaprtem prostoru. Neskončno
število popolnih kompozicij, ki razkrivajo
različne kulture in čas.”
24. TROMOSTOVJE (1929/32)
Plečnik je približal reko mestu s stranskimi
stopnišči, ki se spuščajo k Ljubljanici. Po
svoji kompozicijski ureditvi in namestitvi
balustrov na osrednjem mostu in stranskih
brveh, Tromostovje spominja na beneške
mostove, s čimer je arhitekt želel poustvariti
sredozemski značaj Ljubljane. Stranski brvi
nista postavljeni vzporedno, temveč tako,
da usmerjata prostor Prešernovega trga
proti Mestni hiši in z osrednjim mostom -
na katerem so tudi lepo oblikovani svetilni
stebri - tvorita enotno kompozicijo, s čimer
je trg s Prešernovim spomenikom postal os-
rednji javni prostor mesta.
»Harmonija je najlepša stvar na svetu in veličina ni
odvisna od količine investiranega denarja, ampak
veličine arhitektovega sloga in plemenitosti njegove
ideje.« Giovanni Lorenzo Bernini (1598 - 1680)
25.
26. NARODNA IN UNIVERZITETNA
KNJIŽNICA (1930/41)
Narodna in univerzitetna knjižnica stoji na
mestu kjer je nekdaj stal Deželni dvorec in
sodi med Plečnikova najpomembnejša dela.
Opečna fasadna ploskev, ki jo členijo kam-
niti vložki, podaja izrazito plastičen učinek,
streha antičnega templja je nakazana in ust-
varja, z veliki navpičnimi okni umaknjenimi
iz fasadne površine, vtis mogočnosti. Glav-
ni in stranski portal izstopata iz ravnine
fasadne ploskve. Ker si je arhitekt zamislil
knjižnico kot posvečen prostor učenosti,
usmerja obiskovalca od vhoda iz temnega
pritličja proti svetli čitalnici, simbolno - od
teme neznanja k svetlobi modrosti.
»Ritem in harmonija najdeta pot v notranjost
duše.« Platon (427-347 Pr. n. št.)
27.
28. LETNO GLEDALIŠČE KRIŽANKE
(1952/56)
Zadnje obsežnejše Plečnikovo delo je obno-
va Križevniškega samostana v gledališče na
prostem, ki ga je dokončal njegov asistent
arhitekt Anton Bitenc. Predlog za prenovo
v avditorij je podal šele Plečnik in v ta na-
men prostrano osrednje dvorišče tlakoval z
betonskimi ploščami, k stari fasadi dozidal
arkade z balkoni in jih poslikal s sgrafiti.
Ob vhodu na dvorišče je lapidarij z ostanki
nekdanje Križevniške cerkve, prav tako pa
je Plečnik vključil vrsto arhitekturnih ele-
mentov porušenih ljubljanskih hiš in drugih
zgodovinskih skulptur in portalov. Šele po
dokončanih delih se je izkazalo, da dvorišče
ni ustrezno za prireditve, zato so ga name-
nili za preddverje. Prenova je vključevala
še dva manjša prostora in sicer Peklensko
dvorišče, oblikovano v sredozemskem duhu
in malo dvorišče z arheološkim vrtom.
“Z dotikom ljubezni vsakdo postane pesnik.” Platon
(427-347 Pr. n. št.)
29.
30. ZAPORNICA NA LJUBLJANICI (1933/39)
Zapornico na Ljubljanici je Plečnik zasnoval
kot monumentalno mestno zgradbo, post-
avljeno na koncu ograjenega korita reke,
ki služi za uravnavanje pretoka vode skozi
središče mesta. Objekt je zasnovan kot hiša
na vodi s tremi stolpi – piloni, opirajočimi
se na mogočno oblikovano stebrovje. Most
nosijo jonski stebri z vkomponiranimi obra-
zi - oblikoval jih je Božo Pengov – ki zrejo
v smeri odtekajoče reke. Zapornica daje vtis
nepremakljive celote in obvladovanja vod-
nega elementa.
“Kdor stopi v reko, mu pritekajo druge in zmerom
druge vode” - Heraklit (550 pr. n. št. - 475 pr. n. št)
31.
32. Fotografija odseva lepote in
nepravilnosti urbane krajine.
Naloga umetnika je, da sliko
uravnoteži, napolne z ritmom,
ustvari dinamiko, prišepne
izpoved.
33. Vsako mesto potrebuje svoj tes-
tament zapisan v podobi. Foto-
grafija sledi udejanjenemu in v
trenutku svetloba nariše sliko. S
sugestijami in prisotnostjo foto-
grafski umetniki lahko postanejo
soustvarjalci čarobne podobe
našega mesta Ljubljane in naše
države Slovenije.
34.
35. “Bog je v detajlih” - Mies van de Rohe (1886 - 1969)
36. POSLANSTVO
Družbena odgovornost se gradi skozi zavest
vsakega posameznika, pomembno je, da v
okolju, ki obeta možnosti. Nova področja
delovanja snujemo ljudje s pametnimi
odločitvami, ki so ključ do uspeha. Začetek
boljšega sveta je, da verjamemo vanj.
Uresničevanje cilja se tako prične z jasno
vizijo in nadaljuje z izvirnimi idejami in
predanim delom.
PROJEKTI
2011 Odkrivanje Plečnikove Ljubljane
2010 Glasba panoram Plečnikove arhitekture
2009 Nebo nad Ljubljano
2009 Zgodovina prihodnosti
2008 Ljubljana - Washington
2008 Plečnikova Slovenija
2008 Miniature Slovenije
2005 Diskretni šarm miru
2004 Slovenija nova zvezda Evrope
37. VIZIJA
Zavod ArtKontakt aktivno deluje na
področju kulturnega ustvarjanja in s svo-
jimi projekti bogati slovensko, evropsko in
svetovno družbo, sodeluje s širokim krogom
sodelavcev z različnih področij, razvija za-
nimive produkte za najširši krog ljudi in
vzpodbuja pozitivno in konstruktivno
delovanje.
“Če imaš rad življenje ne zapravljaj časa, kajti čas je
snov iz katere je sestavljeno življenje.” - Benjamin
Franklin (1706 - 1790)
38. 15.02.2010
Otvoritev meseca slovenske kulture v Békéscsabi
12. februarja 2010 je v mestu Békéscsaba potekala otvoritev meseca slovenske
kulture v okviru mednarodnega leta gledališča Jókai s premierno uprizoritvijo
drame Draga Jančarja “Halštat” v madžarskem prevodu. Slovenski pisatelj je ob tej
priložnosti imel tudi srečanje z madžarskimi dramaturgi ter zainteresiranimi bralci.
Popoldne je bila slovesna otvoritev fotografske razstave Urada vlade za komunici-
ranje “Plečnikova Ljubljana”, ki je delo fotografov Staneta Jeršiča ter Barbare Jakše
Jeršič, ter tiskovna konferenca za slovenske in madžarske medije. Zvečer je bil
sprejem, na katerem so gostitelji predstavili znamenitosti slovenske kulinarike sku-
paj s tradicionalnimi jedi županije Békés. Kulturnih dogodkov ob otvoritvi meseca
slovenske kulture sta se udeležila tudi predsednik županije Békés László Domokos
ter župan mesta Békéscsaba Gyula Vantara. V okviru meseca slovenske kulture v
Békéscsabi bo veleposlaništvo skupaj z gledališčem Jókai organiziralo tudi koncert
godalnega kvarteta z Akademije za glasbo v Ljubljani, ki bo 23. februarja 2010, ter
predvajanje dveh slovenskih filmov z madžarskim prevodom v kino klubu.
08.03.2010
Dan Slovenije na budimskem gradu
V sodelovanju z županom prvega okrožja Budimpešte Tamásom Nagyom Gábo-
rom je Veleposlaništvo RS v Budimpešti 5. marca 2010 organiziralo niz dogodkov
v okviru dneva Slovenije. Dopoldne sta veleposlanica Darja Bavdaž Kuret in župan
Tamás Nagy Gábor v avli Mestne hiše odprla fotografsko razstavo Staneta Jeršiča
ter Barbare Jakše Jeršič o Plečnikovi Ljubljani. Po otvoritvi je potekal slovensko-
madžarski poslovni forum z udeležbo desetih slovenskih in približno tridesetih
madžarskih podjetij. Na dogodku so se slovenska podjetja predstavila madžarskim
udeležencem foruma, potem pa je bila priložnost za navezavo poslovnih stikov. Po
gospodarskem forumu so udeleženci dogodka lahko poskusili slovenska vina v avli
stavbe Mestne hiše. (vir: http://www.budimpesta.veleposlanistvo.si/)
Sinfo, apr 2010
39. 26. 10. 2010
“Move Moment” z ameriške celine nazaj domov
Zgodovinski atrij Mestne hiše od danes nudi zavetje reprezentativni likovni razstavi 24
slovenskih slikarjev, kiparjev in grafikov. Ti so del projekta “Move Movement”, ki ga je že
leta 2007 sprožilo Društvo likovnih umetnikov Ljubljane, izbral pa likovni kritik in kurator
Aleksander Bassin. Razstava je gostovala na severnoameriški celini – v Washingtonu,
Ottawi, Clevelandu in New Yorku. Na razstavi, ki jo bodo odprli ob 18. uri, sodelujejo Bo-
jan Bensa, Viktor Bernik, Dragomil Bole, Marko Butina, Hamo Čavrk, Jurij Dobrila, Jelka
Flis, Bojan Gorenec, Barbara Jakše Jeršič, Stane Jeršič, Dušanka Kajfež, Dušan Kirbiš,
Damjan Kracina, Bojan Mavsar, Dušan Muc, Silvan Omerzu, Tobias Putrih, Brane Sever,
Mojca Smerdu, Zora Stančić, Alenka Vidrgar, Žarko Vrezec, Jožef Vrščaj in Mojca Zlo-
karnik. (vir: http://ms.sta.si/)
Okno življenje zdaj
1 1
2
3
Igriva večnost 2
3
trenutka
4 4
5 5
6 6
s
7 7
tane Jeršič (1957) pro- imajo močno notranjo logiko,
8 fesionalno ustvarja na ni naključnosti – je koncept. 8
9 fotografskem področ- in to razkriva tudi knjiga Glas- 9
10 ju od leta 1989. V začetku je ba panoram Plečnikove arhi- 10
11 njegovo zanimanje – poleg tekture, ki bo izšla v začetku 11
12 portretne in ekološke foto- septembra letos. V njej z Bar- 12
grafije, s katero je posegel baro Jakše Jeršič razkrivava
FOTOGRAFIJE: STANE JERŠIČ
13 13
v sam vrh takratne jugoslo- izbrane detajle in manj obi-
14 14
vanske fotografske scene – čajne poglede, ki jih ne po-
15 vzbujala predvsem studijska znajo niti vsakdanji občudo- 15
16 fotografija. Z Barbaro Jakše valci niti poznavalci Plečniko- 16
17 Jeršič sta leta 1990 prodrla vega opusa. Pomemben del 17
18 v mednarodni prostor ter knjige pa so besedila števil- 18
19 samostojno razstavljala v po- nih imenitnih avtorjev, ki po- 19
membnih muzejih in galerijah v evropi, gled na Plečnikovo Ljubljano osvetljujejo
20 20
Zda in na Japonskem. delo staneta Jer- povsem na novo. na. Uporaba leč s popravki perspektive ranju človeka. gre za neke vrste iskanje
21 21
šiča je prejelo številna priznanja in nagra- vzpodbuja k iskanju edinstvenega, novega identitete, ko odstraniš vso nepotrebno
22 de, bilo je vključeno v pregledne razstave RD: Čeprav mnogi fotografi zatrjujejo, da pogleda, ki je, fizikalno gledano, tudi bliže navlako in “očistiš” motiv, da spregovori 22
23 in antologije, predstavljeno v knjigah in bo digitalna fotografija pokvarila umetnost pogledu našega očesa. Zato mi pri delu tudi s sebi lastno govorico. in pri portreti- 23
24 revijah ter je danes del pomembnih javnih fotografiranja, pa vi odlično kombinirate poznavanje klasične tehnike sinar-Linhof ranju je to še posebno vznemirljivo, saj je 24
25 in zasebnih zbirk, vključujoč zbirko fotogra- sodobno tehnologijo s tradicionalnimi fo- pride pogosto zelo prav. na drugi strani fotografske kamere oseb- 25
26 fij pri Bibliotheque nationale de France. tografskimi tehnikami. Katera vam je naj- nost in je zato odgovornost morda še ne- 26
ljubša? RD: Velik poudarek dajete tudi portretni koliko večja.
27 27
RD: V vašem izjemno bogatem arhivu naj- Jeršič: V časih, ko sem začel s fotografijo, fotografiji. Kaj je tisto, kar umetniško por-
28 28
demo številna Plečnikova dela, ki pa jih ni bilo razmišljanja, dajmo fotografirati, tretno fotografijo razlikuje od “industrij- RD: Kateri motivi so vam največji izziv?
29 vedno znova odkrivate in gledalcu prika- nekaj bo že uporabnega, če bo le posnet- ske”? Jeršič: Od nekdaj sem poizkušal povedati 29
30 zujete na nov, doslej še ne videni način. kov dovolj veliko. ta ideja postaja stalnica Jeršič: V samem začetku je bilo moje de- nekatere stvari, s svojim delom prikazati 30
31 Zakaj ravno Plečnik? v času, ko je fotografija v vsakem trenutku lovanje usmerjeno v ekologijo, nato v por- občutja, poglede in raziskovati ... in tako 31
32 Jeršič: arhitektura prav gotovo sodi med dostopna vsakemu od nas. in fotografskih trete, sledilo je obdobje studijske fotogra- sem odkril fotografijo. Fotografska kamera 32
33 najbolj zahtevne umetnosti. izzvati mora posnetkov je vedno več, preplavljajo nas fije, da se lahko zdaj vračam k t. i. urbani je postala instrument mojega izražanja in 33
naše čustvene odzive, sočasno pa je po- in se izgubljajo v času. težko pa rečem, da fotografiji in portretiranju. Ljudje tudi na fotografija moja strast ne glede na motiv.
34 34
membno, da se v teh prostorih počutimo je res dobrih fotografij vedno več. “urbanih” posnetkih niso povsem odsot-
35 Več informacij o avtorju in njegovem 35
prijetno in da “habitat” opravlja zastavlje- Pri fotografiji je pomembna ideja, kon- ni. Vendar poizkušam prikazati človekovo
36 delu lahko najdete na stane-jersic.si, 36
no poslanstvo v dobro človeka. Zlasti po cept, ki se oblikuje skozi projekt ustvarja- navzočnost tudi takrat, ko v kadru ni ljudi www.facebook.com/plecnik.si,
37 teh kriterijih lahko najviše vrednotimo do- nja. Pri t. i. urbani fotografiji pa je nadzor oz. so povsem v ozadju. Zame je portreti- www.facebook.com/stane.jersic, 37
38 sežke mojstra Plečnika. Njegovi ambienti perspektive kljub vsemu bistvenega pome- ranje ambientov lahko zelo blizu portreti- www.facebook.com/portret.net 38
39 39
16 reader’s digest rdslovenija.si 9/10 17
40 40
41 41
Reader’s Digest, sep in nov 2010
40. ArtKontakt je leta 2010 pripravil vrsto uspešnih projektov.
Najodmevnejši je bil zagotovo Glasba panoram Plečnikove
arhitekture, ki se je zaokrožil v obliki edinstvene publikacije
znotraj projekta Ljubljana - svetovna prestolnica knjige 2010.
Udeležba na festivalu nevladnih organizacij Lupa, Tromostovje 30. 09. 2010
Fotografija: Sašo Kovačič
Predstavitev knjige Glasba panoram Plečnikove arhitekture na vrtu Plečnikove
hiše v Ljubljani 23. 09. 2010
Fotografija: Sašo Kovačič
41. ArtKontakt je zasnoval in oblikoval predstavitveno zloženko
Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Besedilo je prip-
ravil akad. dr. Andrej Kranjc, portrete akademikov in naslov-
no fotografijo je posnel Stane Jeršič, grafično oblikovanje je
izdelala Barbara Jakše Jeršič.
42. Arhitekturni biro Sadar + Vuga d.o.o. je v sodelovanju z
Barbaro Jakše Jeršič opremil predprostor športne dvorane v
Stožicah. Fotografije dokumentirajo razvoj gradnje objekta
v razdobju od leta 2008 do leta 2010.
“Posebnost VIP-predprostora so črno-bele
foto tapete, ki prikazujejo posamezne faze
gradnje športnega parka.”
Urša Marn, Mladina št. 31, 06. 08. 2010
43. Stane Jeršič je s svojo fotografijo 4. februarja 2010 uspešno
sodeloval na dobrodelni dražbi, ki jo je izvrstno organiziralo
društvo reporterskih fotografov Enooki v sodelovanju z
Mestno občino Ljubljana v galeriji Kresija.
44. Dobre fotografije vselej gradijo
na svetlobi. Z njeno pomočjo se
izrišeta struktura in kontrast,
vzpostavi se ritem, določijo se
medsebojni odnosi med posa-
meznimi deli vidnega polja.
Takšne posnetke lahko razumemo
na dejanski, tehnični ravni, lahko
pa jih – zaradi vključenega last-
nega čustvovanja in izkušenj –
doživimo mnogo bolj poglobljeno.
45. Fotografija ima torej močan
učinek na gledalca. Ne le kot za-
pisovalka trenutkov, temveč kot
medij s komunikacijsko močjo, ki
skuša odsevati stvarnost življenja.
