3. Theto
Ke mohwa wo moreti a ntšhago sa mafehleng a
laolwa ke maikutlo ao a nago ona.
> E ka laetšwa ka go ngwala goba go bolela.
4. Mehuta ya direto:
• Thetotumišo
Ke mohuta wa sereto wo moreti a tumišago se sengwe.
Maikutlo a moreti e ba a lethabo.
• Mohuta wo mongwe ke thetosello
yona moreti o e ngwala a kwele bohloko. Ka gare ga sereto se ga go
na lethabo ka fao se ngwalwa ka maikutlo a go nyama.
• Thetonyefolo, thetolerato, thetokgalemo, thetokgale sonete le eletši.
5.
6. Kgoši Thulare ke mohuta ofe wa sereto?
• Sereto se sa Kgoši Thulare ke mohuta wa thetokgale ya setšo. Yona e
tsebja bjale ka mokgwa wa theto wo o ka thabelwago ke mang le
mang gomme e tšweletšwa ka mekgwa ya go fapana go batho ba ba
fapanago gomme ditemana ga di tsamaišane.
Nako ye ngwe e ka bolela ka diphoofolo, batho goba dilo ka kakaretšo
go swana le ge badiši ba reta dikgomo tša bona.
E fapana le thetokgale ya sebjalebjale ka ge ya sebjalebjale e
lebagane le dilo tše di fetogilego morago ga koloniale mohlala: maina
a batho a ile a fetoga ya ba a batho ba ka di pebeleng ( Milubi, 1988).
mohlala: “ Mafakudu a Tšoni ke mafatadidiba”
7. Tlhamego.
• Thetokgale e thoma ka go laetša botšo.
• Go mothalotheto wa mathomo wo o rego:
“ Ke nna seitlholedi sa ga Rakau”
Se se laetša gore Kgoši Thulare ke wa leloko la ga Rakau.
Maina a a šomišitšwego mo matsenong a ke a sekgale ke ka fao re
rego sereto se ke thetokgale ya setšo.
8. Sebopego sa ka ntle.
Sereto se se na le methalotheto ye masomepedi-pedi (22).
Gape se na le di tematheto tše tlhano (5).
9. Sebopego sa ka gare sa sereto se.
• Poeletšo > e hlaloša go bušeletša ga mantšu le dikafoko mo thetong.
Poeletšo e šoma go Tanya šedi ya mmadi goba motheeletši.
Tematheto 1
Poeletšogare
1.“ ke nna setlholedi sa ga Rakau”
2.“Rakau a Modiše a dihlašana”
3.“ O re: Ka moamo wa tšhipi”
4.“ Ka molamo ke hlatlogela Leolo”
5.“Leolo la tšhupagadi ‘a Mabetha ,a Bokone”
10. • Tematheto 2.
6.“ Ge ke y,o bona Sethele Moletlane
7.Sethele ke hwetša a tšhabile”
Le tše dingwe tše ke tlago lefa mošomo ka tšona.
11. • Tirišo ya mainatheto.
Sereto se sa Kgoši Thulare se ikeme ka mainatheto a mantši ke ka fao re
rego ke thetokgale ya setšo.
Mehlala ya mainatheto:
Rakau
Mabetha
Bakone
Moletlane
12. • Tirišo ya mafoko mo thetong.
Mongwadi o dirišitše mafoko a ma kopana ao a thomago ka hlaka ye
kgolo maikemišetšo e le go gatelela molaetša wo o lego ka gare ga
sereto se.
13. Morumokwano.
• Sereto se sa Kgoši Thulare ga sea ngwalwa ka maikemišetšo a go ka
laetša kwano ya dinoko go ba di tumanoši mo mafelelong a
methalotheto ka fao ga se na morumokwano.
14. • Kgetho ya mantšu
• Moreti o kgonne go ka šomiša kelelothalo mo seretong sa gage.
Kelelothalo ke go khutša mo go senago fegelwana.
Mohlala: Tematheto 3.
“ Ke wa sepitla ‘a Mangana
Sepitla Mmmabatome ‘a Makwa”
15. Sešura.
• Sešura ke go goga moya mo fegelwana e lego gona.
Mohlala: Tematheto 2.
9. “Ge ke go feta o le motswetši wa marankgane,
10. Ka boa ka tla ka go feta gape o le motswetši ‘a mmele boreledi.”
17. Mošomo Phapuši.
1, Naa go bohlokwa go tseba sereto sa geno? Fahlela.
2, Mohola motho wa maatla.wa poeletšo mo seretong ke eng?.
3, Efa kakaretšo ya sereto se ka di temana tše pedi.
4, Tsopola lentšu leo le laetšago Kgoši jwalo ka monna yo maatla.