SlideShare uma empresa Scribd logo
1 de 20
Baixar para ler offline
In collaboratin with:
Relatorio
Asia-Pacific Youth Training on Media and Civic Participation
Bali, August’21-25 2014
DEMOCRATIC REPUBLIC OF TIMOR-LESTE
RDTL
Prepared
By:
Imanuel do Rosario Ximenes
&
Nelcia Guteres Belo
2 | P a g e
In collaboratin with:
LIA MAKLOKE
Agradesde ba aman maromak ne`ebe laran bo`ot tebes, tanba liu husi ninia grasa hau bele
hakerek hotu hau nia relatoriu kona ba Media no Partisipasaun Civika nian ne`ebe realiza iha
loro 21-25, Bali-Indonesia. Iha biban ida ne`e mo`os ami la haluha hato`o hau nia obrigadu wain
ba:
1. UNESCO iha Timor no Estrangeiro hanesan Indonesia
2. Facilitador sira,
3. Governo Indonesia, Bali
4. Sekretario Estado Juventude no Desportu “SEJD”,
5. Sekretariado Parlamento Foin Sa’e,
6. Partisipantes ASPAC
7. Komunidade Bali.
Relatoriu ida ne’e, sei iha erro balun tamba ne`e hw prontu simu mahusuk no hanoin balun husi
maluk sira para hadia ho sistematiko no estrutural.
Autor
(Imanuel do Rosario Ximenes)
3 | P a g e
In collaboratin with:
Elabora husi:
Imanuel do Rosario Ximenes
Delegasaun Alumni Parlamento Foin Sa’e
Nelcia Guteres Belo
Delegasaun Parlamento Foin Sa’e
Secretariado Parlamento Foin Sa’e Timor-Leste
Becora-Dili, Timor-Leste
4 | P a g e
In collaboratin with:
KONTEUDU
LIA MAKLOKE ...............................................................................................................2
KONTEUDU .....................................................................................................................4
KAPITULU I INTRODUSAUN.......................................................................................5
1.1 Introdusaun ...................................................................................................................5
KAPITULU II OBJETIVU NO FATIN...........................................................................7
2.1 Objetivu ...................................................................................................................7
2.2 Tempu no Fatin................................................................................................................7
KAPITULU III REZULTADO
3.1 Atividade husi treinamento.........................................................................................8
3.2 Harmonious Living: Gender Equality and Violence.....................................................11
3.3 Presentation on Action Plans Development.............................................................12
3.4 Presentation of Media Campaign Exercise…………………………………………….…12
3.5 Discovering Bali……………………………………………………………………………..12
3.6 Presentation of the media Campaigns developed during the trip…………………….…13
3.7 Logikal framework……………………………………………………………………….…13
3.8 Media (and Social Media) for Change………………………………………………….….14
3.9 Apresentasun esperiensia no suseco husi partisipantes iha sosiedade………...….……..14
3.10 Development of Action Plans: Ideas Generation (2)………………………………….14
KAPITULU IV LIA MAKTAKA.....................................................................................15
4.1 Konklusaun...............................................................................................................15
4.2 Rekomendasaun.......................................................................................................16
ANEXU…………………………………………………………..………………………..17
5 | P a g e
In collaboratin with:
KAPITULU I
INTRODUSAUN
1.1 Introdusaun
Timor-Leste nudar nasaun joven no nurak iha sekulu aktual nebe restaura independensia iha
tinan 2002. Wainhira ta kore-an husi okupasaun Indonesia nebe sai hanesan nasaun demokratika
no soberania hahu integra-an iha organijasaun mundial oi-oin liu-liu Organijasaun ONU nian
hanesan UNESCO nebe dala barak sempre kontribui ba prosesu dezenvolvimentu iha rai laran
espesifikamente ba jovemn nia envolvimento no partisipasaun iha preosesu dezenvolvimento.
Iha prosesu konstrusaun estado, dala barak jovem nia envolvimento la maximo, liu-liu feto nia
partisipasaun nebe sempre koalia abordazen jeneru iha setor hot-hotu. Jovem Timor nia
kontribuisaun mak bele garante estabilidade iha proseseu hari’i nasaun liu husi partisipasaun
civika no media.
Treinamento Media no Partisipasaun Sivika nebe organiza husi UNESCO ba jovem feto no mane
husi regiaun Asia-Pasifico nian ho intensaun atu partisipantes fahe esperiensia no promove
kultura iha paz, dezenvolve pratika asaun plano no explora oportunidade nebe prepara
partisipasaun no envolvimento joventude iha sosiedade.
UNESCO konsidera jovem feto no mane iha regiaun ASPAC hanesan autor xave no parseiro atu
kontribui iha building peace, dezenvolvimento sustentavel no dialogo interkultural.
Potensialidade juventude mak sai hanesan motor ba mudansa sosial futuro oin mai liu husi media
no partisipasaun sivika iha ida-idak nia komunidade rasik.
Ita sei presija rekursu humanu barak iha setor social, ekonomia, kultura no media nian para
dezenvolve/fulfill sosiedade nia nesesidade. Iha oportunidade halo estudu iha ema nia rain
hanesan nasaun vizinu “Bali, Indonesia” ho thematika rua nebe aborda asunto social hotu
hanesan: Generu, Millennium Development Goals, Media rasik no seluk tan para bele aumenta
konesimentu no oinsa aplika iha komunidade nia let hanesan iha Media platforms tolu (3) (TV,
News Paper no Radio) no partisipasaun civika ho intensaun atu maximize partisipasaun jovem
hodi hakat ba espasu nebe global no modernizasaun ho kontribuisaun social husi juventude.
Tanba ne’e UNESCO hakarak lori jovem sira husi Regiaun Asia-Pasific nian liu-liu Timor-Leste
nebe konsidera hanesan nasaun nurak iha mundo hodi partisipa iha aktiviidade social nian
hanesan Media and Civic Participation, nebe halao iha Bali loron 21-25 fulan Agustus.
6 | P a g e
In collaboratin with:
UNESCO fiar katak iha aktividade refere sei iha mudansa ba jovem sira atu promove
partisipasaun sivika, Media, demokrasia no dezenvolvimento atu hametin kultura iha paz.
Sosiedadee Timor presija tebes jovem nia partisipasaun no envolvimento hodi dezenvolve
assunto social-ekonomiku no cultural tanba potensialidade jovem mak hanesan motor no agente
transformador ba mudansa social.
7 | P a g e
In collaboratin with:
KAPITULU II
OBJETIVU, FATIN NO TEMPO
2.1 Objetivu
Objetivu ba partisipasaun treinamentu Asia-Pasific Youth Training on Media and Civic
Partisipation mak henesan tuir mai ne’e:
 Hatene klean liu tan kona ba Paritisipasaun Civica no kultura iha mudansa sosila,
 Aumenta konesementu liu husi media plataforma tolu hanesan TV, News Paper
no Radio.
 Intende dezenvolvimento papel media iha kultura, paz, dezenvolvimentu
sustentavel no envolvimento eradisaun ba jovem nia partisipasaun iha regiaun
Asia-pasific nian.
 Halo revizaun no refleksaun kona ba aspektu kultura husi edukasaun paz:
tradisaun no media foun ba envolvimentu civika no partisipasaun,
dezenvolvimentu ba plano asaun.
 Apresenta plano asaun ba UNESCO saida mak ita hakarak halo ba komunidade
hodi promove paz liu husi media peskiza, mudansa politika no asaun relative.1
2.2 Fatin no Tempo
Programa Asia-Pasific Youth Training on Media and Civic Participation halao iha Bali,
Indonesia iha loron 21-25 fulan agustus tinan 2014 nebe partisipa husi regiaun asia-pasifico.
1
Objetivo ba aktividade Media no Partisipasaun civika regiaun ASPAC husi UNESCO, Jakarta, Bali Indonesia
8 | P a g e
In collaboratin with:
KAPITULU III
REZULTADO
3.1. Atividade husi treinamento
3.1.1 Abertura aktividade:
 Objectivo husi trainamento, metodologia no agenda
 Introdusaun husi membro komisaun organizadora
 Bingo: buka konese malu entre parisipantes.2
3.1.2. Briefing kona ba Post-2015 Development Agenda and Global Media Forum.
 Freedom of expression
Freedom of Expression katak direito universal ba ema hotu iha regiaun tomak para bele
kria prosesu dezenvolvimento signifikativo, demokrasia no kultura husi dialogue iha
sosiedade. Ema hot-hotu, inklui jovem feto no mane, tenke iha nesesidade nebe
sufisiente no mekanismo livre asesu informasaun iha aspekto barak husi moris nian. Iha
oportunidade saida deit ema hot-hotu livre atu hato’o ninia ideias, opiniaun relevante ho
assuntu refere nebe mak espera no hakarak atinge objetivu hodi tau hanoin ho konsesu
para labele hasouru erro tan. Freedom of Expression fahe ba komponente tolu nebe mak
principal liu iha prosesu tomak ba xave susesu.
1. Dezenvolvimento: Ema hotu-hotu iha obrigasaun hodi kontribui ba prosesu
dezenvolvimento nebe hamutuk ho rasional, pratika nebe tau interese komum iha
oprtunidade oi-oin tenke garante envolvimento ema hotu ho livre liu-liu juventude.
2. Demokrasia: katak ema hotu iha direito atu espresa ninia direito no dever nebe mak
bele kontribui ba prosesu ida hodi garante regularidade atende no halao ninia
obrigasaun ho demokrasia no responsabilidade.
2
Charaf Ahmimed, Programme Specialist of Social and Human Sciences iha UNESCO Jakarta.
9 | P a g e
In collaboratin with:
3. Dialogo: Dialogo hanesan komponente Freedom of Expression nebe mak essensial
ho metodologia halibur ideias iha dialogo refere para bele acelera implementasaun
plano nebe konjuntivo, atual iha parte kompetente.
Freedom of expression mos fo konseitu nebe mak representative hodi fulfill nesesidade iha
sosiedade nia laran. Konseitu ida ne’e mensiona ho xave rua mak hanesan: Direito no Espasu.
FREEDOM OF EXPRESSION
Freedom of expression
Right
Direito hodi espressa nia ideia iha oportunidade saida deit nebe mak garante ho assunto oi-oin
iha prosesu dezenvolvimento liu husi metodo toleransia simu malu ho hanoin konstrutivu hodi
aselera prosperidade povo nian liu-liu aproximasaun jovem sira nebe sai hanesan future ba
gerasaun oin mai.
Espace
Wainhira halao ho direito nebe responsabilidade nebe interligado ho espresaun livre ba hanoin
nebe luan no diak ba interese komum hodi garante hakat espaco ba espaco nebe adekuado no
bele dura kualidade iha nessesidade moris sosiedadde nian.
3.1.3. Diskusaun grupo
Media
Media hanesan dalan importante ba sosiedade husi interasaun social hodi rona no asesu ba
oportunidade hotu nebe nia estado hakarak oferese/halo ba sira. Seluk, atu informa ba ema hotu
para bele hatene saida mak akontese no saida mak halao hosi ukun nain sira iha nasaun ida nia
laran. Iha media nebe ohin loron jovem hot-hotu hakarak envolve an atu hato’o informasaun ba
komunidade sira nebe iha areas remotas tanba sira nia area isolado, entaun liu husi media nebe
bele garante liu housi plataforma media oi-oin “TV, Radio, News paper, seluk tan hanesan fahe
browser ”nebe ho partisipativo no civiku. Iha komponente nebe liu husi media bele halo mak
hanesan:
10 | P a g e
In collaboratin with:
Policy advice
Katak fo hanoin ba ema nebe la hatene/koomprende oinsa mak bele kontribui ba prosesu
dezenvolvimentu no seluk psikologia mentalidade ba interasaun social liu husi potika nebe
apropriado iha sosiedade liu-liu ba jovem sira nebe iha interese ba media no hakarak envolve iha
aktividade civiku/social nian.
Advocacy
Envolvimentu civiku nebe ema halao nini obrigasaun nudar sidadaun no iha espiritu nebe melhor
ba interese komum ho altruismo fahe informasaun kona siensia teknologia nian ou bele mos
social nian ho refleksaun, sensibilizasaun hodi konkretiza konsiensia ba entidades ninia hahalok
iha kontribuisaun partisipativo no kuidadosa.
Capacity building
UNSCO halao no implementa plano partisipasaun sivica ba regiaun asia- Pasific nian tanba ho
social nebe valorize maka’as baseia ba kustume nebe uluk kedas obedese entre ita nia regiaun
ASPAC. Liu husi Capacity building bele mos treinu ema nebe ho karakter journalist hodi sai
excellent iha platforms nebe nia interese. Hasae konesimentu iha area nebe especialidade ba
ninia kareira ou liu husi formasaun non-formal nebe vokasional no pratika atu bele garante
prifisionalidade.
3.1.4. Millennium Development Goals
MDG sai hanesan plano nebe uluk kedas UNESCO implementa no prefere atu promove
minimiza hamlaha, poverty, labaraik no maternal mortalidade, edukasaun ba ema hotu saude,
generu, dezenvolvimento sustentanvel liu-liu regiaun ASPAC nebe sempre hasouru situasaun
ida ne’e.3
3
Mikel Aguirre, Global Media Forum Project Coordinator, halo briefing iha Post-2015 Development Agenda and Global Media Forum kona ba
Freedom of expression no Millennium Development Goals
11 | P a g e
In collaboratin with:
3.2. Harmonious Living: Gender Equality and Violence,
3.2.1. Equality and violence
Generu katak konstrusaun social nebe estabele diferensa papel nebe feto ho mane lor-loron
halao. Iha konseito xave basico define generu refere ba ekonomia, social, politika no atributu
kultura no relasaun oportunidade feto no mane. Igualidade generu baseia ba prinsipiu nebe ema
humanu hot-hotu sem diferente housi rasa, sexu, religiaun, socio-kultural ou estatus politiku nebe
konsidera direito hanesan no feto ho mane tenke iha oportunidade hanesan atu partisipa
maximu iha dezenvolvimentu husi sira nia sosiedade no atinge sira nia nesesidade. Ida ne’e
signifika katak feto no mane hanesan.
Generu sensitive deskobre diferente no inigualidade entre mane no feto nebe presiza atensaun
maka’as. Ganeru baseia violensia nebe define katak asaun psikologia, mental ou abusu social
inklui violensia sexual nebe mak koko ho itipo balun husi forsa hanesan violensia,ameasas,
obriga,manipulasaun, lohiten, esperansa cultural, sirkunstansia ekonomia no hatun hasouru ema
tanba ho ninia “feto no mane” papel generu no esperansa in sosiedade ou kultura.
3.2.2. Violensia
Violensa katak asaun nebe halo ema sente moras no la satisfaz iha moris loro-loron liu-liu
violensia fisika. Violensia baseia ba generu refere ba asaun fisika, psikologia nebe mane halo ba
feto no feto halo ba nebe sempre implika attitude cultural, karakter no pratika ho respeito ba
generu iha sosiedade nia laran. Violensia mosu tanba laiha satisfasaun entre ema ida, exemplo:
violensia feto ho mane namora. Hatudu katak wainhira ideias ou hanoin nebe la hanesan ona
exatamente violensia sempre mosu nebe halo feto sempre vitima, maibe laos mane deit mak bele
halo ba feto tanba dala ruma feto mos bele halo violensia seluk ba mane hanesan violensia
psikologia nebe ho tipo halo mane stress to’o mosu halo asaun fisika hasouru feto, exemplo feto
selingkuh ho mane seluk signifika katak mosu deskonfia wainhira feto nia reasaun ba mane oin
seluk ona antes.4
4
Harmonies living: Apresenta husi Eunice Smith, Program Specialist for Human and Social Sciences, UNESCO Beijing.
12 | P a g e
In collaboratin with:
3.3. Apresentasaun plano asaun dezemvolvimento
3.3.1. Development of Action Plans: Ideas Generation (1) (summary of dev. Action plan)
Dezenvolvimento plano asaun refere ba organizasaun nebe partisipantes implementa ona iha
sosiedade nia laran liu-liu ba jovem iha media no social nian. Wainhira ida-idak halo
apresentasaun ba nia Projeto ba sira seluk hodi influenza oinsa mak projetu ne’e continuo halao
liu husi ajudo UNESCO no halo partnership ho partisipantes rai seluk nian. atu tau sai hanesan
plano asaun ba grupo refere nebe relevante ho tema geral nebe iha “ASPAC Youth Training of
Youth on Media and Civic Participation”.
3.3.2. Group Brainstorming for Action Plans Development
Iha brainstorming ba plano asaun dezenvolvimentu nia resultado wainhira apresentasaun projetu
kada grupo halo diskusaun entre partisipantes nebe tau hanoin kona ba problema saida mak
jovem hasouro parte kultura, social no media nian nebe aplika/adapta iha komunidade nia laran.
Metodoologia brainstorming ba dezenvolvimento plano asaun hanesan mos ho Problem Three ho
misaaun no vizaun nebe eakumula hotu problema husi kada regiaun/nasaun sai hanesan piloto
ida. Projeto ida mak hanesan; oinsa promove kultura ho envolvimento foin sa’e nebe ohin loron
influensia maka’as aplika western nian. Projeto hotu konsege apresenta ba UNESCO no sira halo
revisaun ba implementasaun plano 2015 nian. 5
3.4. Presentation of Media Campaign Exercise
Atividade ida ne’e refere liu kona ba insa mak bele halo News nebe execelente iha media
plataforma tlou mak hanesan TV,News paper no Radio. Iha apresentasaun kampana media ne’e
imediatamente pratika kedas iha apresentasaun ho assunto nebe liga ba tema geral konflitos
religiaun.
3.5. Discovering Bali
Visita/trip activitidade nebe halao mak desporto nian hanesan “rafting” iha Ayung River no
visita fatin kultura niaa hanesan “Architecture of Museuman and Traditional market” iha
Ubud, Bali. Objetivo aktividade visita mak atu hatene ooinsa jovem nia envolvimento iha
kultura nian no hare’e mos aplikasaun pratika konsolidasaun no unidade liu kultura iha sosiedade
laran. Seluk fali, konese diak liu tan komunidade Bali nia etika karakter nebe cultural no nia
paigazem nebe furak, matak, ho modelu religiaun tradisional/Budha nian.
5
Presentation on Action Plans Development by Charaf Ahmimed, Program Specialist for Social and Human Sciences
13 | P a g e
In collaboratin with:
3.6. Presentation of the media Campaigns developed during the trip
Apresentasaun exersisio kampaña Media nian halao depois halao aktividade visita fatin cultural
Bali nian “museum architecture” no mos enjoy Bali’s adventure hanesan rafting. Kampaña hahu
wainhira han kalan (see food) iha Jimbaran beach ho minute ida. Metodo kampaña mak
apresenta fila fali materia nebe aprende durante treinamentu ho pratica asaun simple nebe it abele
halo hanesan: hato’o ida-idak nia sexuality, genero (feto no mane hanesan) ho lian keta-ketak
nsst.
3.7. Logikal framework.
Logical framework katak prosesu nebe sai hanesan dalan ida hodi implementa inisiativa projetu
nebe hakarak atinge ho exelente no efetivo ba sosiedade nebe presija iha indikasaun
dezenvolvimento nebe projeto refere hakarak kontribui liu husi komponenente hanesan tuir mai
ne’e:
 Identifkasaun Projeto
Identifikasaun projeto iha metodo 4 nebe mak presija prenxe:
1. Numero referensia
2. Definisaun Projeto
3. Organijasaun nia naran
4. Titulo projeto
 Logical Framework
Logical framework iha kontinuasaun ba identifikasaun projeto nian mak hanesan:
1. Objetivo
2. Rezultado
3. Aktividade
4. Indokador
5. Tempo (wainhira mak atu implementa)
6. Risko
14 | P a g e
In collaboratin with:
3.8. Media (and Social Media) for Change
Iha sesaun ida ne’e koalia kona ba media social nebe hanesan sasan/alat ba partisipasaun civika:
● Social no media traditional hanesan material ba partisipasaun
● halo advokasia liu husi media
● Mencetuskan perubahan melalui Media
● Media media hanesam dalan ba building peace
● Papel media iha aproximasaun kultura6
3.9. Apresentasun esperiensia no susesu husi partisipantes iha sosiedade.
Apresentasaun no diskusaun ba susesu no experiensia saida mak partisipantes halo/lidera ona
projetu ruma ba komunidade sira iha building peace hanesan (problema entre religiaun no
dialogoo intercultural, edukasaun paz, rede juventude ba paz, etc.). Participantes diskute iha
pratika balun oinsa foin sa’e bele hola parte iha peace building para kria ambiente nebe
harmonia,unidade ba seguransa humano. Treinamnetu juventude Asia-Pasific fahe experience
oinsa bele lidera no executa inisiativa nebe mak bele kontribui ba envolvimento prosesu peace
building iha komunidade.
3.9.1. Development of Action Plans: Ideas Generation (2)
Partisipantes kontinua halo traballa ba projeto ho ekipa nebe tau hanesan plano asaun ba
apresentasaun final mak hanesan oinsa hametin kultura ho envolvimento jovem feto no mane,
GOGO project, nebe ho obejetivo dada jovem sira ba asesu Game internet hodi evita prooblema
nsst.
6
Noel Boivin, Social Media Officer at UNESCO Bangkok UNICEF Bangkok.
15 | P a g e
In collaboratin with:
KAPITULU IV
LIAN MAKTAKA
4.1. Konkluzaun
Freedom of expression katak iha oportunidade saida deit ema hot-hotu livre atu hato’o ninia
ideias, opiniaun relevante ho assuntu refere nebe mak espera no hakarak atinge objetivu. FOE
fahe ba komponente tolu nebe mak principal liu iha prosesu tomak ba xave susesu mak hanesan:
Dezenvolvimento, democrasia, dialogo. Konseitu ida ne’e mos mensiona ho xave rua mak
hanesan: Direito no Espasu.
Iha media nebe ohin loron jovem hot-hotu hakarak envolve an atu hato’o informasaun ba
komunidade sira nebe iha areas remotas tanba sira nia area isolado, entaun liu husi media nebe
bele garante liu housi plataforma media oi-oin “TV, Radio, News paper, seluk tan hanesan fahe
browser ”nebe ho partisipativo no civiku. Iha komponente nebe liu husi media bele halo mak
hanesan: Policy advice, advocacy, capacity building.
Igualidade generu baseia ba prinsipiu nebe ema humanu hot-hotu, sem diferente housi rasa,
sexu, religiaun,socio-kultural ou estatutus politika nebe konsidera direito hanesan no feto ho
mane tenke iha oportunidade hanesan atu partisipa maximu iha dezenvolvimentu husi sira nia
sosiedade rasik hodi atinge atinge moris diak. Ganeru baseia violensia nebe define katak asaun
psikologia, mental ou abusu social inklui violensia sexual nebe mak koko ho itipo balun husi
forsa hanesan violensia, ameasas, obriga,manipulasaun, lohiten, esperansa cultural, sirkunstansia
ekonomia
Millennium Development Goals focus liu ba assuntu Edukasaun, saude, labarik, poverty,
Mortalidade nsst iha regiaun ASPAC nia laran hodi bele garante prosperidade ema hotu no
garante siguransa, saudavel, matenek, paz no unidade.
16 | P a g e
In collaboratin with:
4.2. Rekomendasaun
Partisipasaun durante loron lima iha Bali nebe tuir treinamentu kona Media no Partisipasaun
civika ami benefisiantes sente seidauk satisfeito no domina lolos tema refere ne’e duni liu husi
relatorio ida ne’e hakarak aproveita rekomenda ba:
a. UNESCO” entre regiaun ASPAC no seluk tan nebe mak sempre organiza no implementa
aktividade refere atu la bele parado iha dalan klaran liu-liu oportunidade ba jovem Timor
hodi bele garante Media no Partisipasaun Siviku nebe excellent.
b. Governo Timor liu husi SEJD halo politika para implementa no kontinua nafatin
aktividade ida ne’e iha future oin mai.
c. UNESCO iha Timor Leste atu programa ida ne’e tenke halo mos ba kolega seluk nebe
seidauk hetan esperiensia nebe ami hetan liu-liu ba sira nebe iha interese Media nian.
d. UNESCO iha Jakarta no Dili presija halo relasaun nebe metin liu para iha preparasaun
ruma oin mai labele falha iha prosesu.
e. Sekretariado PFN atu kontrola no acelera preparasaun antes desloka ba aktividade
treinamentu ruma iha estrangeiro hodi garante efetivividade.
f. Sekretariado Parlamentu Foin Sa’e liu husi SEJD noUNESCO, Dili para la bele akontese
tan fila sedu wainhira kalendario programa seidauk hotu/remata.
g. Ba UNESCO Dili no Secretariado Parlamento Foin Sa’e liu husi Secretario Estado
Juventude no Desporto SEJD atu hametin relasaun no kooperasaun para kontinua nafatin
programa ida tanba seidauk sufisiente ba ami atu aplika liu-liu Media nian.
17 | P a g e
In collaboratin with:
ANEXOS
Foto first meeting treinamento kona freedom of expression
and Millenium development Goals
Foto diskusaaun grupo ba projeto antes ba aprezenta.
Foto apresentasaun plano asaun dezenvolvimento (1)
18 | P a g e
In collaboratin with:
Foto aprezentasaun exersisio kampaña media nian (TV, News paper and radio).
Foto rafting no visita cultural architecture (disvcpvering Bali)
19 | P a g e
In collaboratin with:
Foto apresentasaun kampana dezenvolvimento media durante triping/viagem
Foto apresentasaun experiensia no susesu nebe partisipantes implementa iha sosiedade
20 | P a g e
In collaboratin with:
Foto hamutuk wainhira director UNESCO Jakarta encera treinamentu kona ba Media no partisipasaun Sivika

Mais conteúdo relacionado

Semelhante a Relatio ASPAC Bali

O objetivo do programa de extensão em Difusão Cultural, está relacionado a di...
O objetivo do programa de extensão em Difusão Cultural, está relacionado a di...O objetivo do programa de extensão em Difusão Cultural, está relacionado a di...
O objetivo do programa de extensão em Difusão Cultural, está relacionado a di...
Colaborar Educacional
 
Relatório Final Prática II
Relatório Final Prática IIRelatório Final Prática II
Relatório Final Prática II
Ricardo da Palma
 
CST EM PROCESSOS GERENCIAIS
CST EM PROCESSOS GERENCIAISCST EM PROCESSOS GERENCIAIS
CST EM PROCESSOS GERENCIAIS
xiaowu8637
 
PROJETO DE EXTENSÃO I - SERVIÇO SOCIAL/SERVIÇO SOCIAL - BACHARELADO
PROJETO DE EXTENSÃO I - SERVIÇO SOCIAL/SERVIÇO SOCIAL - BACHARELADOPROJETO DE EXTENSÃO I - SERVIÇO SOCIAL/SERVIÇO SOCIAL - BACHARELADO
PROJETO DE EXTENSÃO I - SERVIÇO SOCIAL/SERVIÇO SOCIAL - BACHARELADO
Colaborar Educacional
 
20042010 grupo 04 tr17 ronaldo gardinal concepto, instrumentos y_desafios_de_...
20042010 grupo 04 tr17 ronaldo gardinal concepto, instrumentos y_desafios_de_...20042010 grupo 04 tr17 ronaldo gardinal concepto, instrumentos y_desafios_de_...
20042010 grupo 04 tr17 ronaldo gardinal concepto, instrumentos y_desafios_de_...
guestd384f64
 
PROJETO DE EXTENSÃO I - PROCESSOS GERENCIAIS
PROJETO DE EXTENSÃO I - PROCESSOS GERENCIAISPROJETO DE EXTENSÃO I - PROCESSOS GERENCIAIS
PROJETO DE EXTENSÃO I - PROCESSOS GERENCIAIS
xiaowu8637
 
II - Estimular a participação de usuários(as) nos espaços de controle social ...
II - Estimular a participação de usuários(as) nos espaços de controle social ...II - Estimular a participação de usuários(as) nos espaços de controle social ...
II - Estimular a participação de usuários(as) nos espaços de controle social ...
Colaborar Educacional
 
A finalidade do projeto de extensão no Programa de Ação e Difusão Cultural do...
A finalidade do projeto de extensão no Programa de Ação e Difusão Cultural do...A finalidade do projeto de extensão no Programa de Ação e Difusão Cultural do...
A finalidade do projeto de extensão no Programa de Ação e Difusão Cultural do...
Colaborar Educacional
 
Os conteúdos programáticos sugeridos para correlacionar as ações são: Matrize...
Os conteúdos programáticos sugeridos para correlacionar as ações são: Matrize...Os conteúdos programáticos sugeridos para correlacionar as ações são: Matrize...
Os conteúdos programáticos sugeridos para correlacionar as ações são: Matrize...
Colaborar Educacional
 

Semelhante a Relatio ASPAC Bali (20)

O objetivo do programa de extensão em Difusão Cultural, está relacionado a di...
O objetivo do programa de extensão em Difusão Cultural, está relacionado a di...O objetivo do programa de extensão em Difusão Cultural, está relacionado a di...
O objetivo do programa de extensão em Difusão Cultural, está relacionado a di...
 
Relatório Final Prática II
Relatório Final Prática IIRelatório Final Prática II
Relatório Final Prática II
 
Turismo inclusivo
Turismo inclusivoTurismo inclusivo
Turismo inclusivo
 
Referencial de educacao_para_o_desenvolvimento
Referencial de educacao_para_o_desenvolvimentoReferencial de educacao_para_o_desenvolvimento
Referencial de educacao_para_o_desenvolvimento
 
Referencial de educacao_para_o_desenvolvimento
Referencial de educacao_para_o_desenvolvimentoReferencial de educacao_para_o_desenvolvimento
Referencial de educacao_para_o_desenvolvimento
 
CST EM PROCESSOS GERENCIAIS
CST EM PROCESSOS GERENCIAISCST EM PROCESSOS GERENCIAIS
CST EM PROCESSOS GERENCIAIS
 
PROJETO DE EXTENSÃO I - SERVIÇO SOCIAL/SERVIÇO SOCIAL - BACHARELADO
PROJETO DE EXTENSÃO I - SERVIÇO SOCIAL/SERVIÇO SOCIAL - BACHARELADOPROJETO DE EXTENSÃO I - SERVIÇO SOCIAL/SERVIÇO SOCIAL - BACHARELADO
PROJETO DE EXTENSÃO I - SERVIÇO SOCIAL/SERVIÇO SOCIAL - BACHARELADO
 
20042010 grupo 04 tr17 ronaldo gardinal concepto, instrumentos y_desafios_de_...
20042010 grupo 04 tr17 ronaldo gardinal concepto, instrumentos y_desafios_de_...20042010 grupo 04 tr17 ronaldo gardinal concepto, instrumentos y_desafios_de_...
20042010 grupo 04 tr17 ronaldo gardinal concepto, instrumentos y_desafios_de_...
 
PROJETO DE EXTENSÃO I - PROCESSOS GERENCIAIS
PROJETO DE EXTENSÃO I - PROCESSOS GERENCIAISPROJETO DE EXTENSÃO I - PROCESSOS GERENCIAIS
PROJETO DE EXTENSÃO I - PROCESSOS GERENCIAIS
 
II - Estimular a participação de usuários(as) nos espaços de controle social ...
II - Estimular a participação de usuários(as) nos espaços de controle social ...II - Estimular a participação de usuários(as) nos espaços de controle social ...
II - Estimular a participação de usuários(as) nos espaços de controle social ...
 
A finalidade do projeto de extensão no Programa de Ação e Difusão Cultural do...
A finalidade do projeto de extensão no Programa de Ação e Difusão Cultural do...A finalidade do projeto de extensão no Programa de Ação e Difusão Cultural do...
A finalidade do projeto de extensão no Programa de Ação e Difusão Cultural do...
 
Os conteúdos programáticos sugeridos para correlacionar as ações são: Matrize...
Os conteúdos programáticos sugeridos para correlacionar as ações são: Matrize...Os conteúdos programáticos sugeridos para correlacionar as ações são: Matrize...
Os conteúdos programáticos sugeridos para correlacionar as ações são: Matrize...
 
Design Ágil para Inovação Social e Desenvolvimento_PNUD e ENAP_Completo.pdf
Design Ágil para Inovação Social e Desenvolvimento_PNUD e ENAP_Completo.pdfDesign Ágil para Inovação Social e Desenvolvimento_PNUD e ENAP_Completo.pdf
Design Ágil para Inovação Social e Desenvolvimento_PNUD e ENAP_Completo.pdf
 
Desenvolvimento comunitario_Fulgencio_Bila
Desenvolvimento comunitario_Fulgencio_BilaDesenvolvimento comunitario_Fulgencio_Bila
Desenvolvimento comunitario_Fulgencio_Bila
 
Guia prof
Guia profGuia prof
Guia prof
 
1 etica juvenil
1 etica juvenil1 etica juvenil
1 etica juvenil
 
Relatório 2009 - Projovem Adolescente Jaboatão-PE
Relatório 2009 - Projovem Adolescente Jaboatão-PERelatório 2009 - Projovem Adolescente Jaboatão-PE
Relatório 2009 - Projovem Adolescente Jaboatão-PE
 
25mais1.pdf
25mais1.pdf25mais1.pdf
25mais1.pdf
 
1 etica relacoes
1 etica relacoes1 etica relacoes
1 etica relacoes
 
Cidadania_GuiaProfessor_10ano.pdf
Cidadania_GuiaProfessor_10ano.pdfCidadania_GuiaProfessor_10ano.pdf
Cidadania_GuiaProfessor_10ano.pdf
 

Relatio ASPAC Bali

  • 1. In collaboratin with: Relatorio Asia-Pacific Youth Training on Media and Civic Participation Bali, August’21-25 2014 DEMOCRATIC REPUBLIC OF TIMOR-LESTE RDTL Prepared By: Imanuel do Rosario Ximenes & Nelcia Guteres Belo
  • 2. 2 | P a g e In collaboratin with: LIA MAKLOKE Agradesde ba aman maromak ne`ebe laran bo`ot tebes, tanba liu husi ninia grasa hau bele hakerek hotu hau nia relatoriu kona ba Media no Partisipasaun Civika nian ne`ebe realiza iha loro 21-25, Bali-Indonesia. Iha biban ida ne`e mo`os ami la haluha hato`o hau nia obrigadu wain ba: 1. UNESCO iha Timor no Estrangeiro hanesan Indonesia 2. Facilitador sira, 3. Governo Indonesia, Bali 4. Sekretario Estado Juventude no Desportu “SEJD”, 5. Sekretariado Parlamento Foin Sa’e, 6. Partisipantes ASPAC 7. Komunidade Bali. Relatoriu ida ne’e, sei iha erro balun tamba ne`e hw prontu simu mahusuk no hanoin balun husi maluk sira para hadia ho sistematiko no estrutural. Autor (Imanuel do Rosario Ximenes)
  • 3. 3 | P a g e In collaboratin with: Elabora husi: Imanuel do Rosario Ximenes Delegasaun Alumni Parlamento Foin Sa’e Nelcia Guteres Belo Delegasaun Parlamento Foin Sa’e Secretariado Parlamento Foin Sa’e Timor-Leste Becora-Dili, Timor-Leste
  • 4. 4 | P a g e In collaboratin with: KONTEUDU LIA MAKLOKE ...............................................................................................................2 KONTEUDU .....................................................................................................................4 KAPITULU I INTRODUSAUN.......................................................................................5 1.1 Introdusaun ...................................................................................................................5 KAPITULU II OBJETIVU NO FATIN...........................................................................7 2.1 Objetivu ...................................................................................................................7 2.2 Tempu no Fatin................................................................................................................7 KAPITULU III REZULTADO 3.1 Atividade husi treinamento.........................................................................................8 3.2 Harmonious Living: Gender Equality and Violence.....................................................11 3.3 Presentation on Action Plans Development.............................................................12 3.4 Presentation of Media Campaign Exercise…………………………………………….…12 3.5 Discovering Bali……………………………………………………………………………..12 3.6 Presentation of the media Campaigns developed during the trip…………………….…13 3.7 Logikal framework……………………………………………………………………….…13 3.8 Media (and Social Media) for Change………………………………………………….….14 3.9 Apresentasun esperiensia no suseco husi partisipantes iha sosiedade………...….……..14 3.10 Development of Action Plans: Ideas Generation (2)………………………………….14 KAPITULU IV LIA MAKTAKA.....................................................................................15 4.1 Konklusaun...............................................................................................................15 4.2 Rekomendasaun.......................................................................................................16 ANEXU…………………………………………………………..………………………..17
  • 5. 5 | P a g e In collaboratin with: KAPITULU I INTRODUSAUN 1.1 Introdusaun Timor-Leste nudar nasaun joven no nurak iha sekulu aktual nebe restaura independensia iha tinan 2002. Wainhira ta kore-an husi okupasaun Indonesia nebe sai hanesan nasaun demokratika no soberania hahu integra-an iha organijasaun mundial oi-oin liu-liu Organijasaun ONU nian hanesan UNESCO nebe dala barak sempre kontribui ba prosesu dezenvolvimentu iha rai laran espesifikamente ba jovemn nia envolvimento no partisipasaun iha preosesu dezenvolvimento. Iha prosesu konstrusaun estado, dala barak jovem nia envolvimento la maximo, liu-liu feto nia partisipasaun nebe sempre koalia abordazen jeneru iha setor hot-hotu. Jovem Timor nia kontribuisaun mak bele garante estabilidade iha proseseu hari’i nasaun liu husi partisipasaun civika no media. Treinamento Media no Partisipasaun Sivika nebe organiza husi UNESCO ba jovem feto no mane husi regiaun Asia-Pasifico nian ho intensaun atu partisipantes fahe esperiensia no promove kultura iha paz, dezenvolve pratika asaun plano no explora oportunidade nebe prepara partisipasaun no envolvimento joventude iha sosiedade. UNESCO konsidera jovem feto no mane iha regiaun ASPAC hanesan autor xave no parseiro atu kontribui iha building peace, dezenvolvimento sustentavel no dialogo interkultural. Potensialidade juventude mak sai hanesan motor ba mudansa sosial futuro oin mai liu husi media no partisipasaun sivika iha ida-idak nia komunidade rasik. Ita sei presija rekursu humanu barak iha setor social, ekonomia, kultura no media nian para dezenvolve/fulfill sosiedade nia nesesidade. Iha oportunidade halo estudu iha ema nia rain hanesan nasaun vizinu “Bali, Indonesia” ho thematika rua nebe aborda asunto social hotu hanesan: Generu, Millennium Development Goals, Media rasik no seluk tan para bele aumenta konesimentu no oinsa aplika iha komunidade nia let hanesan iha Media platforms tolu (3) (TV, News Paper no Radio) no partisipasaun civika ho intensaun atu maximize partisipasaun jovem hodi hakat ba espasu nebe global no modernizasaun ho kontribuisaun social husi juventude. Tanba ne’e UNESCO hakarak lori jovem sira husi Regiaun Asia-Pasific nian liu-liu Timor-Leste nebe konsidera hanesan nasaun nurak iha mundo hodi partisipa iha aktiviidade social nian hanesan Media and Civic Participation, nebe halao iha Bali loron 21-25 fulan Agustus.
  • 6. 6 | P a g e In collaboratin with: UNESCO fiar katak iha aktividade refere sei iha mudansa ba jovem sira atu promove partisipasaun sivika, Media, demokrasia no dezenvolvimento atu hametin kultura iha paz. Sosiedadee Timor presija tebes jovem nia partisipasaun no envolvimento hodi dezenvolve assunto social-ekonomiku no cultural tanba potensialidade jovem mak hanesan motor no agente transformador ba mudansa social.
  • 7. 7 | P a g e In collaboratin with: KAPITULU II OBJETIVU, FATIN NO TEMPO 2.1 Objetivu Objetivu ba partisipasaun treinamentu Asia-Pasific Youth Training on Media and Civic Partisipation mak henesan tuir mai ne’e:  Hatene klean liu tan kona ba Paritisipasaun Civica no kultura iha mudansa sosila,  Aumenta konesementu liu husi media plataforma tolu hanesan TV, News Paper no Radio.  Intende dezenvolvimento papel media iha kultura, paz, dezenvolvimentu sustentavel no envolvimento eradisaun ba jovem nia partisipasaun iha regiaun Asia-pasific nian.  Halo revizaun no refleksaun kona ba aspektu kultura husi edukasaun paz: tradisaun no media foun ba envolvimentu civika no partisipasaun, dezenvolvimentu ba plano asaun.  Apresenta plano asaun ba UNESCO saida mak ita hakarak halo ba komunidade hodi promove paz liu husi media peskiza, mudansa politika no asaun relative.1 2.2 Fatin no Tempo Programa Asia-Pasific Youth Training on Media and Civic Participation halao iha Bali, Indonesia iha loron 21-25 fulan agustus tinan 2014 nebe partisipa husi regiaun asia-pasifico. 1 Objetivo ba aktividade Media no Partisipasaun civika regiaun ASPAC husi UNESCO, Jakarta, Bali Indonesia
  • 8. 8 | P a g e In collaboratin with: KAPITULU III REZULTADO 3.1. Atividade husi treinamento 3.1.1 Abertura aktividade:  Objectivo husi trainamento, metodologia no agenda  Introdusaun husi membro komisaun organizadora  Bingo: buka konese malu entre parisipantes.2 3.1.2. Briefing kona ba Post-2015 Development Agenda and Global Media Forum.  Freedom of expression Freedom of Expression katak direito universal ba ema hotu iha regiaun tomak para bele kria prosesu dezenvolvimento signifikativo, demokrasia no kultura husi dialogue iha sosiedade. Ema hot-hotu, inklui jovem feto no mane, tenke iha nesesidade nebe sufisiente no mekanismo livre asesu informasaun iha aspekto barak husi moris nian. Iha oportunidade saida deit ema hot-hotu livre atu hato’o ninia ideias, opiniaun relevante ho assuntu refere nebe mak espera no hakarak atinge objetivu hodi tau hanoin ho konsesu para labele hasouru erro tan. Freedom of Expression fahe ba komponente tolu nebe mak principal liu iha prosesu tomak ba xave susesu. 1. Dezenvolvimento: Ema hotu-hotu iha obrigasaun hodi kontribui ba prosesu dezenvolvimento nebe hamutuk ho rasional, pratika nebe tau interese komum iha oprtunidade oi-oin tenke garante envolvimento ema hotu ho livre liu-liu juventude. 2. Demokrasia: katak ema hotu iha direito atu espresa ninia direito no dever nebe mak bele kontribui ba prosesu ida hodi garante regularidade atende no halao ninia obrigasaun ho demokrasia no responsabilidade. 2 Charaf Ahmimed, Programme Specialist of Social and Human Sciences iha UNESCO Jakarta.
  • 9. 9 | P a g e In collaboratin with: 3. Dialogo: Dialogo hanesan komponente Freedom of Expression nebe mak essensial ho metodologia halibur ideias iha dialogo refere para bele acelera implementasaun plano nebe konjuntivo, atual iha parte kompetente. Freedom of expression mos fo konseitu nebe mak representative hodi fulfill nesesidade iha sosiedade nia laran. Konseitu ida ne’e mensiona ho xave rua mak hanesan: Direito no Espasu. FREEDOM OF EXPRESSION Freedom of expression Right Direito hodi espressa nia ideia iha oportunidade saida deit nebe mak garante ho assunto oi-oin iha prosesu dezenvolvimento liu husi metodo toleransia simu malu ho hanoin konstrutivu hodi aselera prosperidade povo nian liu-liu aproximasaun jovem sira nebe sai hanesan future ba gerasaun oin mai. Espace Wainhira halao ho direito nebe responsabilidade nebe interligado ho espresaun livre ba hanoin nebe luan no diak ba interese komum hodi garante hakat espaco ba espaco nebe adekuado no bele dura kualidade iha nessesidade moris sosiedadde nian. 3.1.3. Diskusaun grupo Media Media hanesan dalan importante ba sosiedade husi interasaun social hodi rona no asesu ba oportunidade hotu nebe nia estado hakarak oferese/halo ba sira. Seluk, atu informa ba ema hotu para bele hatene saida mak akontese no saida mak halao hosi ukun nain sira iha nasaun ida nia laran. Iha media nebe ohin loron jovem hot-hotu hakarak envolve an atu hato’o informasaun ba komunidade sira nebe iha areas remotas tanba sira nia area isolado, entaun liu husi media nebe bele garante liu housi plataforma media oi-oin “TV, Radio, News paper, seluk tan hanesan fahe browser ”nebe ho partisipativo no civiku. Iha komponente nebe liu husi media bele halo mak hanesan:
  • 10. 10 | P a g e In collaboratin with: Policy advice Katak fo hanoin ba ema nebe la hatene/koomprende oinsa mak bele kontribui ba prosesu dezenvolvimentu no seluk psikologia mentalidade ba interasaun social liu husi potika nebe apropriado iha sosiedade liu-liu ba jovem sira nebe iha interese ba media no hakarak envolve iha aktividade civiku/social nian. Advocacy Envolvimentu civiku nebe ema halao nini obrigasaun nudar sidadaun no iha espiritu nebe melhor ba interese komum ho altruismo fahe informasaun kona siensia teknologia nian ou bele mos social nian ho refleksaun, sensibilizasaun hodi konkretiza konsiensia ba entidades ninia hahalok iha kontribuisaun partisipativo no kuidadosa. Capacity building UNSCO halao no implementa plano partisipasaun sivica ba regiaun asia- Pasific nian tanba ho social nebe valorize maka’as baseia ba kustume nebe uluk kedas obedese entre ita nia regiaun ASPAC. Liu husi Capacity building bele mos treinu ema nebe ho karakter journalist hodi sai excellent iha platforms nebe nia interese. Hasae konesimentu iha area nebe especialidade ba ninia kareira ou liu husi formasaun non-formal nebe vokasional no pratika atu bele garante prifisionalidade. 3.1.4. Millennium Development Goals MDG sai hanesan plano nebe uluk kedas UNESCO implementa no prefere atu promove minimiza hamlaha, poverty, labaraik no maternal mortalidade, edukasaun ba ema hotu saude, generu, dezenvolvimento sustentanvel liu-liu regiaun ASPAC nebe sempre hasouru situasaun ida ne’e.3 3 Mikel Aguirre, Global Media Forum Project Coordinator, halo briefing iha Post-2015 Development Agenda and Global Media Forum kona ba Freedom of expression no Millennium Development Goals
  • 11. 11 | P a g e In collaboratin with: 3.2. Harmonious Living: Gender Equality and Violence, 3.2.1. Equality and violence Generu katak konstrusaun social nebe estabele diferensa papel nebe feto ho mane lor-loron halao. Iha konseito xave basico define generu refere ba ekonomia, social, politika no atributu kultura no relasaun oportunidade feto no mane. Igualidade generu baseia ba prinsipiu nebe ema humanu hot-hotu sem diferente housi rasa, sexu, religiaun, socio-kultural ou estatus politiku nebe konsidera direito hanesan no feto ho mane tenke iha oportunidade hanesan atu partisipa maximu iha dezenvolvimentu husi sira nia sosiedade no atinge sira nia nesesidade. Ida ne’e signifika katak feto no mane hanesan. Generu sensitive deskobre diferente no inigualidade entre mane no feto nebe presiza atensaun maka’as. Ganeru baseia violensia nebe define katak asaun psikologia, mental ou abusu social inklui violensia sexual nebe mak koko ho itipo balun husi forsa hanesan violensia,ameasas, obriga,manipulasaun, lohiten, esperansa cultural, sirkunstansia ekonomia no hatun hasouru ema tanba ho ninia “feto no mane” papel generu no esperansa in sosiedade ou kultura. 3.2.2. Violensia Violensa katak asaun nebe halo ema sente moras no la satisfaz iha moris loro-loron liu-liu violensia fisika. Violensia baseia ba generu refere ba asaun fisika, psikologia nebe mane halo ba feto no feto halo ba nebe sempre implika attitude cultural, karakter no pratika ho respeito ba generu iha sosiedade nia laran. Violensia mosu tanba laiha satisfasaun entre ema ida, exemplo: violensia feto ho mane namora. Hatudu katak wainhira ideias ou hanoin nebe la hanesan ona exatamente violensia sempre mosu nebe halo feto sempre vitima, maibe laos mane deit mak bele halo ba feto tanba dala ruma feto mos bele halo violensia seluk ba mane hanesan violensia psikologia nebe ho tipo halo mane stress to’o mosu halo asaun fisika hasouru feto, exemplo feto selingkuh ho mane seluk signifika katak mosu deskonfia wainhira feto nia reasaun ba mane oin seluk ona antes.4 4 Harmonies living: Apresenta husi Eunice Smith, Program Specialist for Human and Social Sciences, UNESCO Beijing.
  • 12. 12 | P a g e In collaboratin with: 3.3. Apresentasaun plano asaun dezemvolvimento 3.3.1. Development of Action Plans: Ideas Generation (1) (summary of dev. Action plan) Dezenvolvimento plano asaun refere ba organizasaun nebe partisipantes implementa ona iha sosiedade nia laran liu-liu ba jovem iha media no social nian. Wainhira ida-idak halo apresentasaun ba nia Projeto ba sira seluk hodi influenza oinsa mak projetu ne’e continuo halao liu husi ajudo UNESCO no halo partnership ho partisipantes rai seluk nian. atu tau sai hanesan plano asaun ba grupo refere nebe relevante ho tema geral nebe iha “ASPAC Youth Training of Youth on Media and Civic Participation”. 3.3.2. Group Brainstorming for Action Plans Development Iha brainstorming ba plano asaun dezenvolvimentu nia resultado wainhira apresentasaun projetu kada grupo halo diskusaun entre partisipantes nebe tau hanoin kona ba problema saida mak jovem hasouro parte kultura, social no media nian nebe aplika/adapta iha komunidade nia laran. Metodoologia brainstorming ba dezenvolvimento plano asaun hanesan mos ho Problem Three ho misaaun no vizaun nebe eakumula hotu problema husi kada regiaun/nasaun sai hanesan piloto ida. Projeto ida mak hanesan; oinsa promove kultura ho envolvimento foin sa’e nebe ohin loron influensia maka’as aplika western nian. Projeto hotu konsege apresenta ba UNESCO no sira halo revisaun ba implementasaun plano 2015 nian. 5 3.4. Presentation of Media Campaign Exercise Atividade ida ne’e refere liu kona ba insa mak bele halo News nebe execelente iha media plataforma tlou mak hanesan TV,News paper no Radio. Iha apresentasaun kampana media ne’e imediatamente pratika kedas iha apresentasaun ho assunto nebe liga ba tema geral konflitos religiaun. 3.5. Discovering Bali Visita/trip activitidade nebe halao mak desporto nian hanesan “rafting” iha Ayung River no visita fatin kultura niaa hanesan “Architecture of Museuman and Traditional market” iha Ubud, Bali. Objetivo aktividade visita mak atu hatene ooinsa jovem nia envolvimento iha kultura nian no hare’e mos aplikasaun pratika konsolidasaun no unidade liu kultura iha sosiedade laran. Seluk fali, konese diak liu tan komunidade Bali nia etika karakter nebe cultural no nia paigazem nebe furak, matak, ho modelu religiaun tradisional/Budha nian. 5 Presentation on Action Plans Development by Charaf Ahmimed, Program Specialist for Social and Human Sciences
  • 13. 13 | P a g e In collaboratin with: 3.6. Presentation of the media Campaigns developed during the trip Apresentasaun exersisio kampaña Media nian halao depois halao aktividade visita fatin cultural Bali nian “museum architecture” no mos enjoy Bali’s adventure hanesan rafting. Kampaña hahu wainhira han kalan (see food) iha Jimbaran beach ho minute ida. Metodo kampaña mak apresenta fila fali materia nebe aprende durante treinamentu ho pratica asaun simple nebe it abele halo hanesan: hato’o ida-idak nia sexuality, genero (feto no mane hanesan) ho lian keta-ketak nsst. 3.7. Logikal framework. Logical framework katak prosesu nebe sai hanesan dalan ida hodi implementa inisiativa projetu nebe hakarak atinge ho exelente no efetivo ba sosiedade nebe presija iha indikasaun dezenvolvimento nebe projeto refere hakarak kontribui liu husi komponenente hanesan tuir mai ne’e:  Identifkasaun Projeto Identifikasaun projeto iha metodo 4 nebe mak presija prenxe: 1. Numero referensia 2. Definisaun Projeto 3. Organijasaun nia naran 4. Titulo projeto  Logical Framework Logical framework iha kontinuasaun ba identifikasaun projeto nian mak hanesan: 1. Objetivo 2. Rezultado 3. Aktividade 4. Indokador 5. Tempo (wainhira mak atu implementa) 6. Risko
  • 14. 14 | P a g e In collaboratin with: 3.8. Media (and Social Media) for Change Iha sesaun ida ne’e koalia kona ba media social nebe hanesan sasan/alat ba partisipasaun civika: ● Social no media traditional hanesan material ba partisipasaun ● halo advokasia liu husi media ● Mencetuskan perubahan melalui Media ● Media media hanesam dalan ba building peace ● Papel media iha aproximasaun kultura6 3.9. Apresentasun esperiensia no susesu husi partisipantes iha sosiedade. Apresentasaun no diskusaun ba susesu no experiensia saida mak partisipantes halo/lidera ona projetu ruma ba komunidade sira iha building peace hanesan (problema entre religiaun no dialogoo intercultural, edukasaun paz, rede juventude ba paz, etc.). Participantes diskute iha pratika balun oinsa foin sa’e bele hola parte iha peace building para kria ambiente nebe harmonia,unidade ba seguransa humano. Treinamnetu juventude Asia-Pasific fahe experience oinsa bele lidera no executa inisiativa nebe mak bele kontribui ba envolvimento prosesu peace building iha komunidade. 3.9.1. Development of Action Plans: Ideas Generation (2) Partisipantes kontinua halo traballa ba projeto ho ekipa nebe tau hanesan plano asaun ba apresentasaun final mak hanesan oinsa hametin kultura ho envolvimento jovem feto no mane, GOGO project, nebe ho obejetivo dada jovem sira ba asesu Game internet hodi evita prooblema nsst. 6 Noel Boivin, Social Media Officer at UNESCO Bangkok UNICEF Bangkok.
  • 15. 15 | P a g e In collaboratin with: KAPITULU IV LIAN MAKTAKA 4.1. Konkluzaun Freedom of expression katak iha oportunidade saida deit ema hot-hotu livre atu hato’o ninia ideias, opiniaun relevante ho assuntu refere nebe mak espera no hakarak atinge objetivu. FOE fahe ba komponente tolu nebe mak principal liu iha prosesu tomak ba xave susesu mak hanesan: Dezenvolvimento, democrasia, dialogo. Konseitu ida ne’e mos mensiona ho xave rua mak hanesan: Direito no Espasu. Iha media nebe ohin loron jovem hot-hotu hakarak envolve an atu hato’o informasaun ba komunidade sira nebe iha areas remotas tanba sira nia area isolado, entaun liu husi media nebe bele garante liu housi plataforma media oi-oin “TV, Radio, News paper, seluk tan hanesan fahe browser ”nebe ho partisipativo no civiku. Iha komponente nebe liu husi media bele halo mak hanesan: Policy advice, advocacy, capacity building. Igualidade generu baseia ba prinsipiu nebe ema humanu hot-hotu, sem diferente housi rasa, sexu, religiaun,socio-kultural ou estatutus politika nebe konsidera direito hanesan no feto ho mane tenke iha oportunidade hanesan atu partisipa maximu iha dezenvolvimentu husi sira nia sosiedade rasik hodi atinge atinge moris diak. Ganeru baseia violensia nebe define katak asaun psikologia, mental ou abusu social inklui violensia sexual nebe mak koko ho itipo balun husi forsa hanesan violensia, ameasas, obriga,manipulasaun, lohiten, esperansa cultural, sirkunstansia ekonomia Millennium Development Goals focus liu ba assuntu Edukasaun, saude, labarik, poverty, Mortalidade nsst iha regiaun ASPAC nia laran hodi bele garante prosperidade ema hotu no garante siguransa, saudavel, matenek, paz no unidade.
  • 16. 16 | P a g e In collaboratin with: 4.2. Rekomendasaun Partisipasaun durante loron lima iha Bali nebe tuir treinamentu kona Media no Partisipasaun civika ami benefisiantes sente seidauk satisfeito no domina lolos tema refere ne’e duni liu husi relatorio ida ne’e hakarak aproveita rekomenda ba: a. UNESCO” entre regiaun ASPAC no seluk tan nebe mak sempre organiza no implementa aktividade refere atu la bele parado iha dalan klaran liu-liu oportunidade ba jovem Timor hodi bele garante Media no Partisipasaun Siviku nebe excellent. b. Governo Timor liu husi SEJD halo politika para implementa no kontinua nafatin aktividade ida ne’e iha future oin mai. c. UNESCO iha Timor Leste atu programa ida ne’e tenke halo mos ba kolega seluk nebe seidauk hetan esperiensia nebe ami hetan liu-liu ba sira nebe iha interese Media nian. d. UNESCO iha Jakarta no Dili presija halo relasaun nebe metin liu para iha preparasaun ruma oin mai labele falha iha prosesu. e. Sekretariado PFN atu kontrola no acelera preparasaun antes desloka ba aktividade treinamentu ruma iha estrangeiro hodi garante efetivividade. f. Sekretariado Parlamentu Foin Sa’e liu husi SEJD noUNESCO, Dili para la bele akontese tan fila sedu wainhira kalendario programa seidauk hotu/remata. g. Ba UNESCO Dili no Secretariado Parlamento Foin Sa’e liu husi Secretario Estado Juventude no Desporto SEJD atu hametin relasaun no kooperasaun para kontinua nafatin programa ida tanba seidauk sufisiente ba ami atu aplika liu-liu Media nian.
  • 17. 17 | P a g e In collaboratin with: ANEXOS Foto first meeting treinamento kona freedom of expression and Millenium development Goals Foto diskusaaun grupo ba projeto antes ba aprezenta. Foto apresentasaun plano asaun dezenvolvimento (1)
  • 18. 18 | P a g e In collaboratin with: Foto aprezentasaun exersisio kampaña media nian (TV, News paper and radio). Foto rafting no visita cultural architecture (disvcpvering Bali)
  • 19. 19 | P a g e In collaboratin with: Foto apresentasaun kampana dezenvolvimento media durante triping/viagem Foto apresentasaun experiensia no susesu nebe partisipantes implementa iha sosiedade
  • 20. 20 | P a g e In collaboratin with: Foto hamutuk wainhira director UNESCO Jakarta encera treinamentu kona ba Media no partisipasaun Sivika