1. Nadomestno vezje dodajalnega transformatorja
Juso Ikanovii, Ljubljana
UDK 621.314.212
Strokovni članek
Key words : Equivalent circuit, booster regulation, T-circu-
it, current and voltage source, regulation
depth, stray reactance, designer, optimization,
short-circuit voltage.
Ključne besede: Nadomestno vezje, dodajalna regulacija, T-če­
tveropol, tokovni in napetostni vir, globina re-
gulacije, razsipane reaktance, konstrukter, op-
timizacija, kratkostična napetost.
Booster Transformer Equivalent Circuit
In the article an equivalent T-circuit of power transformer
regulation is analyzed and graphically shown. The regulation
of the secondary voltage is presented in the connection with
an auxiliary unit in a secondary circuit. For an idealizational
figure of a power transformer, equations are written on a ge-
neral model describing the magnetic coupling between the
windings and the electric connections of both units. In the fur-
ther discussion stray reactances of a constant value and the re-
gulation of voltage as a disturbance and a single variable in a
system are progressively brought in. The transformation of the
general model into a classic form of the equivalent T-circuit
can facilitate the designer's research of the influence of the re-
gulation on a system and basic parameters of a transformer.
The practical benefit of the scheme is shown on an example
where the short-circuit voltage over the total impedance of the
system is determined.
V pričujočem prispevku je obdelano in oblikovano vezje
T-četveropola, preko katerega poteka regulacija sekundarne
napetosti močnostnih transformatorjev s pomožno enoto v se-
kundarnem krogu.
Za idealizirano sliko močnostnega transformatorja, na
splošnem modelu so napisane osnovne enačbe, ki popisujejo
magnetne povezave med posameznimi navitji in električne zve-
ze obeh enot.
V izvajanju so postopoma vpeljane stresane reaktance stalne
v_~likosti ter regulacija napetosti kot motnja in edina spremen-
lJtvka v sistemu.
Transformacija splošnega modela v klasično obliko četvero­
Pola omogoča konstruktorjem lažje raziskave vpliva regulacije
na sistem in osnovne parametre transformatorja.
.Praktična uporabnost vezja je pokazana na primeru določa­
nJa kratkostične napetosti na celotni impedanci sistema.
Uvod
~~splošno lahko rečemo, da je regulacija napetosti s
~ta~I~č~ proizvajalca eden težiščnih konstrukcijsko-teh-
o osk1h problemov, ki z rastjo moči in velikosti regula-
Uredništvo je prejelo članek 1987-09-15
cije postajajo vse bolj zahtevni. Nekatera energetska
omrežja in industrijski porabniki pogosto zahtevajo od
transformatorja možnost regulacije napetosti na nizko-
napetostni strani.
Eden izmed možnih načinov, da se uresničijo želene
spremembe sekundarne napetosti, je regulacija s po-
možnim transformatorjem v sekundarnem krogu.
Za transformatorje srednjih in večjih moči, ki napaja-
jo električne peči, je takšen koncept regulacije iz tehno-
loško-konstrukcijskih razlogov praktično nenadomest-
ljiva rešitev.
Pri transformatorjih v prenosu in distribuciji energije
so zahteve po regulaciji sekundarne napetosti re'dkejše,
je pa zaradi tega uporabnost omenjenega koncepta ne-
koliko omejena. V načelu se regulira preko terciarno-re-
gulacijskega navitja 3, ki napaja vzbujalno navitje 4 po-
možnega transformatorja B, sl. l.
Napetost, tj. število ovojev na terciarno-regulacij-
skem navitju je možno izbrati poljubno in v širokem
razponu. Pri že določeni moči tega navitja konstrukter
lahko izbere napetost in tok, ki določata enostavno re-
gulacijsko stikalo in regulacijsko navitje. Navadno so
to stikala najnižjega napetostnega in tokovnega razreda
(npr. 30 kV, 200 A), nameščena v skupnem zvezdišču
terciarno-regulacijskega navitja in vzbujalnega navitja
pomožnega transformatorja. S stališča obratovalne za-
nesljivosti, statistično gledano, regulacijsko stikalo
A
1 1 2 3
L __ .:.__~ __ j
A - glavni transformator
1 - visokonapetostno navitje
2 - nizkonapetostno navitje
3 - terciarno-regulacijsko navitje
B - pomožni (dodajalni) transformator
4 - vzbujalno navitje
5 - zaporedno navitje
Sl. l. Dodajalna regulacija napetosti

2. 280 J. Ikanovic: Nadomestno vezje dodajalnega transformatorja ... ELVEA2 54(1987)5, 279- 283
predstavlja najbolj občutljivo točko vsakega regulacij-
skega transformatorja. Z večanjem napetosti in toka, ki
ga je potrebno preklapljati, se povečuje tudi število iz-
padov transformatorja zaradi okvar na regulacijskem
stikalu. Zaradi tega je razumljiva težnja po čim večji
poenostavitvi tako važnega dela vsakega regulacijskega
sistema. Regulacijsko stikalo in navitje sta sedaj ))Skri-
ta« v galvansko ločenem vmesnem tokokrogu (toko-
krog 3- 4), kar daje posebne ugodnosti za njuno di-
menzioniranje.
Zaradi dejstva, da gre za dokaj zahteven koncept re-
gulacije, je za konstrukterja transformatorjev koristno,
če pozna nadomestno vezje celotnega sistema. Tedaj je
dokaj enostavno opisati posamezne pojave in stanja,
vezane na motnje, ki jih v pravilu povzroča vsaka regu-
lacija napetosti.
Na temeljih analize četveropola in znanih zahtev
uporabnika je konstrukterju omogočena lažja pot v
iskanju čim optimalnejše konstrukcijske rešitve. V ta
namen je potrebno najprej funkcionalni sistem opisaH
analitično, potem pa sistem enačb pripeljati v odvisnost
od dveh enostavno določljivih parametrov; razsipanih
reaktanc in t. i. globine regulacije napetosti. Zastavljeni
problem bomo obravnavali za eno fazo trifaznih trans-
formatorjev.
l. Splošni model
Izvesti želimo regulacijo sekundarne napetosti U2 pri
primarni napetosti U1 stalne vrednosti. Nespremenljivo
je tudi število ovojev N 1, zato je primarna stran izbrana
za referenčno in se nanjo reducirajo vse veličine. Enako
velja za smeri primarne napetosti in toka, ki sta prav ta-
ko referenčni.
Sl. 2. Splošni model z označbami
Za sistem se lahko uporabi splošna teorija magnetno
sklopljenih tokokrogov:
R . L· dit M di2 M di3Ut= t it+ t - + 21-+ 31-
dt dt dt
R . L di2 M di3 M di1U2n= - 2!2- 2- - 32 - - 12-
dt dt dt
R . L di3 M di1 M di2U3 =- 3!3- 3-- 13- - 23-
dt dt dt
R . L di4 M di5U4 = 414 + 4- + s4-
dt dt
R . L dis M di4Us=- sls- s- - 45-·
dt dt
(1.1)
Tem napetostnim enačbam je potrebno dodati še dve
za dva tokokroga, ki med seboj nimata induktivnega
vpliva
u4 = u3 (1.2)
U2= U2n+ Us.
Opis sistema se nadalje dopolnjuje s tokovnima enač­
bama, ki ju poenostavlja enakost tokov
i5= i2in i4 = i3.
Močnostni transformator je zelo blizu idealnemu
transformatorju. Ne bomo naredili velike napake, če
bomo obravnavali transformator brez izgub, tj.
R 1 = R2 = R 3 = R 4 = R5 =O in i0 =O.
Tokovne obloge, ki vzbujajo obe magnetni jedri, po-
vezujejo odnose med posameznimi toki in številom ovo-
jev vsakega navitja.
i1NI+ i2 N2+ i3N3 = o
i5 N5 + i4 N4 =0.
(1.3)
Za močnostne transformatorje z obveznim železnim
jedrom je sistem diferencialnih enačb 1.1 v osnovi neli-
nearen, ker so lastne in medsebojne induktivnosti odvi-
sne od nasičenja magnetnega jedra. Zaradi tega jih je
potrebno izraziti z razsipanimi induktivnostmi med po-
sameznimi pari navitij. Obravnavamo idealiziran trans-
formator ter harmonične veličine napetosti in tokov;
M 21 = Mt2, M 31= M 13, M 32 = M23 in M 54= M45, sistem
napetostnih enačb 1.1 se tako lahko pripelje v kom-
pleksno obliko:
Ul= jXt/t + jX12/2 + jX13/3
U2n = - jX2/ 2- jX23/ 3- jX12/t
U3 = - jX3/ 3- jX13/1- jX23/ 2 (1.4)
U4 = jX4/4 + jX4sl s
·Us = -jXsls- jX4sh
Z X 1do X5so označene lastne reaktance, z X 12, X 13,
x23 in x45pa medsebojne reaktance posameznih navitij.
Povezave med realnimi in reduciranimi veličinami so
naslednje:
1 - NI [' 1 - N I [' 1 - Ns N I [' 1 = N I ['
2- N2 2> 3- N3 3> 4- N4 N s 4> s N s S•
U N2 U U - N3 U U - N4 Ns ef211 = - 2m 3 - N 3, 4 - N N 4,
NI . 1 s 1
Us = Ns Us,
•b" 1 3 1 . N Ienac 1 .. pa se g astta
11 + /~ +/~= O
/~ +/~ = o.
Iz enakosti / 5= /2
(1.5)
]' = N5 I = Ns 1 = Ns N1 [' = Ns [' (1.6)
s NI s N I 2 NI N2 2 N2 2•
Iz enakosti U4 = U3
ef = NI u = N I u = N I N3 u = N3 u (1.7)
4 N4 4 N4 3 N4 NI 3 N4 3.
/ ' - N3 1 - NI N3 [' - M[' -3 - 4 - 4- s-
N1 N4 NI N4
= _ N3 N s /~. (!.S)
N4 N2
V sistem napetostnih enačb 1.4 vpeljemo reducirane
veličine, tako da v prvem in drugem izrazu zamenjamo
tok /~, v tretjem tok /~ in v četrtem ter petem toka /~ il1
/~. Zaradi preglednosti rezultatov enačbe zapišemo v
modulni obliki:
NI' NI N I 'U1=xl 11+ x12- 12- xl3 - 11 - xl3- 12
N2 N3 N3
N2 u x NI[' x NI[ x N I [' x 1- 2n= - 2- 2+ 23 - 1+ 23- 2- 12 1
NI N2 N3 N3
J
ve
nil
sip
me
(
pol
trat
sip.

3. ll
e
)-
)-
1)
n
i-
i-
1e
)-
s-
r;
n
1-
13•
j.
;o
5)
6)
7)
.8)
ne
[10
in
v
}. Jkanovic: Nadomestno vezje dodajalnega transformatorja ... ELVEA2 54(1987)5, 279- 283 281
z ureditvijo izrazov in seštevanjem prve in druge, pr-
ve in tretje ter četrte in pete enačbe se dobi:
U1 + U2" = /1 Xr1- /~ Xr~ (1.9)
U1 + U3 = /1 Xr1- /~ Xr~ (1.10)
," ," Ns ' 'u4 +Us= - - /2 Xr4s·
N2
(1.11)
Parametri Xr1, Xr~, Xr~ in Xr~s imajo značaj razsipa-
nih reaktanc, katerih vrednosti so enake:
Vse razsipane reaktance je smiselno podati preko raz-
sipanih reaktanc med posameznimi pari navitij, pri če­
mer je tretje navitje odprto.
Xr1+ Xr~ = ( X1- z~ X12) +
+ ( ZJ2 ( x2- z~x12) = Xrl2
Xr1 + Xr~ "= ( X1- z~ X13) +
Če je na terciarno-regulacijskem navitju vključeno
poljubno število ovojev, t:, N3 * O, potem se ·glavni
t:ansformator obnaša kot trinavitni s pripadajočimi raz-
Sipanimi reaktancami:
Xr1= (Xr12 + Xr13 - Xr;3)/ 2
Xr; = (Xr~3 + Xr12 -Xr13 )12
Xr~ = (Xr;3+ Xr13 - Xr12)12
st Po~ožni transformator je dvonaviten s stalnim pre-
avmm razmerjem in z razsipano reaktanco
Xr~s = ( ZJ2 Xr4s,
prav tako reducirano na primarno stran. Razsipane re-
aktance Xr~s, Xr12, Xr13 in xr;3sedaj določa referenčno
število ovojev N1 in lastne geometrije posameznih pa-
rov navitij, za katere se reaktance računajo. Če zanema-
rimo neznaten vpliv, ki ga ima spremenljiva geometrija
reguliranega navitja na reaktanci Xr13 in xr;3, lahko re-
čemo, da so vse omenjene razsipane reaktance stalne.
Sistem se nadalje poenostavlja z uvrščanjem enakosti
1.7 v enačbo 1.11 in toka /~ iz enakosti 1.8 v enačbo
1.1O. Hkrati se v izraz 1.9 po 1.2 vpelje regulirana nape-
tost
U2" + Us = U2 = N 2 l12n + Ns ll2n =
NI NI
= N 2 U _ Ns ( N3 U + Ns [' Xr' ).
NI 2n NI N4 3 N2 2 4S
Z množenjem izraza z NJ N2, dobimo
NIU='"='"_N3Ns,r_(Ns)2''2 u 2- u-2 u,3 12 Xr4s.
N2 " N4 N2 N2
Rešitev nakazanih operacij pripelje celotni sistem v
odvisnost le dveh enačb, ki se glasita:
li2 + U1 = / 1Xr1- /~ Xr~-
_ N3Nsl13-I~ (Ns)2 Xr~s
N4 N 2 N 2 (1.12)
(1.13)
2. Model četveropola
V praznem teku bosta negativni vrednosti reducira-
nih napetosti l12 in l13 enaki napetosti praznega te~~
pri obremenitvi pa so seštevki napetosti ul + (/2 in u3
enaki padcem napetosti. ·
Obravnavajmo enačbo 1.12 v primeru praznega teka,
kadar na reaktancah ni padcev napetosti; napetost U~>
kar smo že predpostavili, je stalna, nespremenljivo je
tudi število ovojev N4, Ns in N 2, z linearno regulacijo
ovojev pa se na terciarno-regulacijskem navitju ustvarja
linearna regulacija napetosti na sekundarni strani.
," N3 Ns ," Ou 2 + U1 +--u3 =
N4 N2
l13 + ul =o (2.14)
Razmerje ovojev N3 Nsl N4 N 2 predstavlja v relativ-
nem merilu korak regulacije t:, r. Razen tega ta izraz
vsebuje še eno zanimivo in pomembno razmerje stalne
vrednosti, ki smo ga zaznamovali z
Ns
ms2 =-·
N2
Razmerje ms2omogoča obravnavo močnostnih trans-
formatorjev, kjer je 0< ms2< 1, in transformatorjev za
električne peči, kjer je ms2= 1, ter združuje v sebi kon-
strukcijska razmerja med glavno in pomožno.enoto.
Naj bo regulacija izvedena z obračanjem terciarno-
regulacijskih ovojev v ± m stopenj z t::. N3 ovojev na
stopnjo

4. 282 J. Ikanovic: Nadomestno vezje dodajalnega transformatorja ... ELVEA2 54(1987)5, 279- 283
kjer je n trenutni položaj regulacijskega stikala
-m~n~+m.
Regulirana napetost U2 je zunanja veličina, katere vi-
šina se prilagaja korakom regulacije !:::,. r v primerjavi z
nazivno napetostjo U2n v srednji legi regulacijskega sti-
kala
(2.15)
kjer je
-!:::,.'maks ~ !:::,. r~ + !:::,. 'maks·
Pri U2 < U2n lahko korak regulacije !:::,. r zavzame tudi
negativno vrednost, zaradi česar ima izraz
N3 Ns rf_ " rf3 - L.> r 3
N4 N2
v enačbah 1.12 in 1.14 oba predznaka.
Enako velja za padec napetosti na reaktanci Xr~ v
enačbi 1.13.
Iz tega izhaja, da je
U2 = U2" + U2n t::,. r = U2n ( 1 + t::,. r) = U2n r
r=~=l+t::,.r (2.16)
U2n
rmin ~ r ~ 'maks·
Koeficient r opisuje t. i. globino regulacije v relativ-
nem merilu, ki je najvažnejša veličina v sistemu. Omo-
goča obravnavo sistema s t. i. simetrično regulacijo, pri
kateri velja enakost
rmin + rmaks = 2,
ali pa sistemov z nesimetrično regulacijo, kjer je
rmin + rmaks =!= 2.
Iz enakosti 2.14, ki velja le v primeru praznega teka
in za
- !:::,. rmaks ~ !:::,. r ~ + !:::,. rmakS>
rf2= rf3(1 + !:::,. r),
iz česar izhaja, da je
rf3= rf2n·
Enačbi l.l2 in l.l3 veljata za splošen sistem označb,
ki se nanašajo na vezje sl. 2. Pri prehodu na klasično
nadomestno vezje četveropola, pri katerem so smeri
vseh napetosti usmerjene od višjega k nižjemu poten-
cialu, enačbi l.l2 in l.l3 dobita končno obliko:
U,- rf2+ (r- 1) rf3- Ms2 I~ X,4s- I~ Xr~-
-11 Xr1 =O (2.17)
U,- U3 - I~ (r- 1) xr;- 11 Xr1 =O. (2.18)
Tako zapisani enačbi tvorita nadomestno vezje T-če­
tveropola (sl. 3) s stalnimi elementi, kjer je odvisnost od
regulacije napetosti izražena z globino regulacije r, edi-
ne spremenljivke v celotnem sistemu regulacije.
r----- ------r---- - ,,
1 J 2 (r-I)U3 l
1 '2 x;2 ' lms2l x~s --:-- '2
A 11
u,
L ______fL _____ __L __ ...]___ J
Sl. 3. Nadomestno vezje dodajalnega transformatorja
u'2
Tako oblikovano nadomestno vezje omogoča lažjo in
enostavnejšo obravnavo ter pogosto potrebne raziskave
vpliva regulacije na glavne parametre transformatorja:
kratkostično napetost, izgube, pretoke moči po posa-
meznih vejah ter izračun največje (tipske) moči sistema.
Zanimivo je stanje sistema pri r = 1 (!:::,. N 3 = 0). Glav-
ni transformator je postal dvonaviten, pri tem se pomo-
žni obnaša kot tokovni transformator, ki ga primarna
napetost občuti le kot dodatno impedanco v sekundar-
nem krogu. -
Načeloma delovanje in regulacijo napetosti omogoča
idealiziran napetostni in tokovni vir. Gledano z nizko-
napetostne strani takšna predstava ustreza fizikalnim
vlogam glavne in pomožne enote v procesu regulacije
napetosti. Terciarno-regulacijsko navitje glavnega
transformatorja vzbuja primarno navitje pomožne eno-
te, ki deluje kot dodatni napetostni vir, pri tem pa v se-
kundarne sponke priteka stalen sekundarni tok s po-
trebnimi spremembami napetosti (r- 1) r!3•
3. Primer uporabnosti
Pri izračunu in konstrukciji transformatorja je pogo-
sto potrebno poznati prispevek impedanc pomožne
enote ter vpliv regulacije napetosti na skupno impedan-
co sistema. Takšni podatki so nujno potrebni tudi upo-
rabnikom, ker pri določeni obremenitvi in cos <p omogo-
čajo določitev padca napetosti na im'pedanci transfor-
matorja.
Reaktivni značaj transformatorja je lahko vzrok za
povečano porabo jalove energije v omrežju. Nasprotno
temu mora biti v primeru kratkega stika impedanca
transformatorja dovolj velika za uspešno omejevanje
kratkostičnih tokov.
Kratkostična napetost, izražena v procentih nazivnih
veličin na primarni strani, je enaka
uk % = U,k 100 = I," z~ 100 ~ I," Xk = P," ~k 100.
u," u," u," u,"
Z vstavitvijo napetosti r!3 iz enačb 2.18 v enačbo 2.17
se dobi
U,- rf2 + U, (r- 1)- [~ (r-1)2 Xr~-
( 2 ' ' ' '
-11 r - 1) Xr1 - m52[2Xr45- 12Xr2- [1 Xr1 =O.
V preizkusu kratkega stika na sekundarni strani
rf2=O, napetost U,, pri 11 = t," = I~ (1 + t::,. r) = I~ r
ima vrednost kratkostične napetosti u, = ulk•
U1k = l '" [ X r 1 + X r~ + m5/ X r~5+ ( r- 1 r) 2
Xr~] = I," Xk
kjer je
P,"uk % = [i2
'"
+ ( r~ 1) 2 Xr~ ] 100, (2.19)
J
sl
n:
rt
p
m
VJ
to
d
st
rr
n
eJ
te
YI
je
di
1
p<
UJ
ol
kt
b(
p<
ve
v<
ja
ni
kt
O<
V(
se
k<
V<
P<
pi
ki
P<
PI
ol
n;
d.
m
Oo
tu
n:
ji
G

5. }. Jkanovic: Nadomestno vezje dodajalnega transformatorja ... ELVEA2 54(1987)5, 279-283 283
1
1
·-
a
1-
fl
e
a
1-
:-
1-
a
)
a
e
skupna kratkostična reaktanca, ki j~. čuti. pri~arni yi~
napeto~~i V1 = VIn v procesu regulaCIJe pn dam globm1
regulaCIJe r .
Pri tem pomeni V I"- nazivno primarno napetost in
P _ nazivno moč transformatorja.ili
Tako enostaven opis sistema omogoča obravnavo
medsebojnih vplivov različnih konstrukcijskih rešitev in
vpliv regulacije na zunanjo karakteristiko transforma-
torja.
Sklep
y teoriji električnih omrežij transformator opisuje na-
domestno vezje v obliki četveropola.
Kompleksen koncept regulacije sekundarne napeto-
sti, kakršna je dodajalna regulacija, je opisan le z dve-
ma enačbama, ki z idealiziranim napetostnim in tokov-
nim virom predstavljata klasično vezje četveropola. Na
enostaven način opisana regulacija omogoča konstruk-
terjem lažji pristop k optimiranju sistema, primerjavo in
vpliv različnih konstrukcijskih rešitev ter vpliv regulaci-
je na glavne parametre transformatorja.
S podanim vezjem je možno obravnavati dodajalne
distribucijske transformatorje in transformatorje za
Zanimivosti
Strojno prevajanje
Še leta 1960 je US National Science Foundation v svojem
poročilu izjavila, da je prevajanje s pomočjo računalnika ne-
7 uporabno - danes pa se zaradi hitrega napredka v tehnologiji
obdelave podatkov že uspešno uporablja. Danes je mogoče
kupiti sisteme na osnovi miniračunalnikov, ki prevedejo tisoče
besed na uro s pravilnostjo do 92 %. Ta dosežek vsaj podvoji,
pa tudi popetori storilnost profesionalnih prevajalcev, ki so
vedno dražji in vedno bolj iskani, saj narašča potreba po pre-
vajanju v mednarodnem trgovanju. Pri ITI Europe se preva-
jalci ne poglabljajo več v tehnične priročnike, npr. v anglešči-
r ni, in pišejo ali tipkajo ustrezen prevod v kakem drugem jezi-
ku. Njim je laže - besedilo za prevod dobijo v Harlow, UK,
na računalniškem gibkem disku ali po telekomunikacijskem
vodu in ga shranijo v pomnilnik miniračunalnika. Prevajalec
sede pred zaslon računalnika in ga vpraša, katere besede manj-
kaJo v njegovem slovarju. Računalnik te besede izpiše in pre-
vaJalec vpiše manjkajoče besede v njegov elektronski slovar,
potem pa, preden gre domov, pritisne na poseben gumb in
P~sti računalnik, da v miru prevaja čez noč. Drugo jutro pri-
kliče prevajalec rezultat nočnega dela na zaslon. Na zgornji
polov1ci zaslona se prikaže originalno besedilo, na spodnji pa
P~evod. Zdaj prevajalec uredi in zlika besedilo, ki je nekoliko
0 orno, često slovnično nepravilno, preveč dobesedno ali celo
ndapkačno prevedena. Ko je gotov, naroči računalniku, da izpiše
1) 0 ončno besedilo.
T~kše!l prevajalski sistem je dobavila firma Weidner Com-
~U~1~attons Inc., Provo, Utah, USA, in je tako učinkovit, da
~ ds.edJ ITT ne prevaja samo zase, ampak tudi za druge, in s tem
u 1 obro zasluži.
na~e-~~<:Ja ta firma ni edina, ki uporablja tak ali podoben raču­
W nts 1 prevajalnik. Da omenimo samo nekaj drugih -
ji aH~' Xe~ox, Hewlett-Packard v USA, Aerospatiale v Franci-
Gen 1tach1, Toshiba, Fujitsu, NEC na Japonskem, Mite! in
era! Motors v Kanadi. Od neproizvodnih organizacij naj
električne peči s poljubno razporeditvijo navitij ter re-
gulacijo napetosti s stalnim ali pa spremenljivim preto-
kom moči.
Literatura
[!] B. Mitrakovic: Transformatori. Naučna knjiga, 1985.
[2) R. Richter: Elektrische maschinen. Band III, Birkhauser
- Verlag, 1963.
[3) E. Jezierski: Transformatori - Podstawy teoretyczne
1965.
[4] R. Kiichler: Die Transformatoren. Springer-Verlag 1966.
[5] S. A. Stigant, A. C. Franklin: The J. P. Transformer-book.
London 1973.
[6) G. Schemel: Lichtbogenofen - Transformatoren fiir die
neuen Ofenreihen AM und AL. Brown Boveri Mitteilungen,
Baden 1979.
[7) J. lkanovic: Regulacija napona na niskonaponskoj strani
energetskih transformatora. Magistarski rad ETF Zagreb,
1987.
[8) J. lkanovic: Booster regulacija napona na niskonapon-
skoj strani energetskih transformatora. JUKO-CIGRE, XVII
savjetovanje, maj, 1985.
Mag. Juso lkanovic, dipl. ing., »ENERGO-
INVEST«, Tovarna transformatorjev, Šlan-
drova 10, 61231 Ljubljana
posebej omenimo Evropsko gospodarsko skupnost v Bruslju,
pa CIA in FBI. Največje zanimanje za to tehniko je v medna-
rodno usmerjenih neangleško govorečih deželah, kot sta Ja-
ponska in Francija, posebno pa v deželah z več uradnimi jezi-
ki, kot sta npr. Švica in Kanada.
V razvoj te tehnike vlagajo svetovne firme velika sredstva.
Največji projekt v teku je projekt EGS v vrednosti 14 milijo-
nov dolarjev, katerega cilj je leta 1988 sistem za hkratno preva-
janje v vseh sedem uradnih jezikih v EGS. Zanimivo je, da de-
jansko vsi sedanji komercialni sistemi za prevajanje izvirajo iz
malih družb v Združenih državah, kjer v splošnem nimajo po-
sebnega smisla za tuje jezike. Vodilni dobavitelji so World
Translation Center Co. i~ La Jolla, Kalifornija, Weidner in Au-
tomatic Language Processing Systems, (ALPS), tudi iz Provo,
Utah.
Seveda ni mogoče pričakovati, da bi takšni računalniški pre-
vajalniki lahko prevajali literarna besedila - zato jih uporab-
ljajo predvsem ali skoraj izključno za šablonska besedila, kot
so spiski rezervnih delov, navodila za uporabo, opis novih iz-
delkov in podobno. Strah prevajalcev, da bi jim te naprave
odvzele delo, je odveč, saj samo povečajo produktivnost in
pomagajo pri delu. Takšno je bilo stanje pred tremi leti
danes je pa ta tehnika že precej napredovala.
Intern. Management, 10/ 84.
Kako izbrati najprimernejšo baterijo?
Izbira primerne baterije za določeno uporabo je odvisna od:
- zahtevane napetosti (nazivne)
napetostne tolerance (zgornja in spodnja meja)
zahtevanega toka (velikost in trajanje)
temperaturnega območja
pričakovane življenjske dobe
načina delovanja (trajno ali prekinjano)
načina priključitve
velikosti in teže
zahteve po odpornosti na udarce in vibracije
sposobnosti za skladiščenje (shelf life)
cene RV

6. 284
Ventilator malo drugače
Svojčas so elektronke proizvajale toliko toplote, da jo je bilo
potrebno odvajati, posebno v večjih napravah. Za to so morali
upeljati in uporabljati rotacijske ventilatorje, ki so hladili raz-
meroma velike površine elektronk. To je seveda pomenilo več­
jo težo naprave, šum in dodatne stroške, pa še zanesljivost de-
lovanja ni bila na višini. Sodobni polprevodniški elementi se-
veda tudi proizvajajo toploto, vendar na bistveno manjši povr-
šini kot nekoč elektronke, in nekateri predstavljajo v vezju ta-
ko imenovane vroče točke. V britanski firmi Pye Electro De-
vices Ltd. so prepričani, da ni smiselno hladiti pavšalno celot-
no tiskano vezje ali aparaturo, ampak neposredno le vroče
točke. Za to so razvili svojevrsten tip ventilatorja, ki ga
imenujejo »quadrature fan«, mi bi mu lahko rekli kar »frfota-
joči« ventilator.
Osnova mu je elegantno preprost piezoelektrični princip.
Na obe strani elastičnega kovinskega traku sta prilepljena tan-
ka traka piezoelektrične keramike. Pod izmenično napetostjo
se ena stran razteguje, druga krči in na ta »motor« pritrjen
trak iz milarja frfota kot ptičje krilo. Par takih kril, ki se giblje-
ta eno proti drugemu, proizvaja ostro usmerjen curek zraka, ki
je idealno primeren za hlajenje vročih točk. Resonančna fre-
kvenca »motorjev« in kril je primerno izbrana, tako da sistem
deluje brez vibracij, tiho in zanesljivo. Napajanje je povsem
elektrostatično z omrežno napetostjo, poraba je samo nekaj
miliamperov in ne povzroča nikakih električnih ali radiofre-
kvenčnih motenj.
· S slike je razvidno, da je tak ventilatorček p~av majhen,
pritrditi ga je mogoče neposredno na tiskano vezje, življenjska
doba mu je zelo dolga, ne potrebuje nikakega vzdrževanja.
Poglejmo nekaj podatkov za tipA:
Kapaciteta zraka ca. 20 1/s
Hitrost zraka 2,5 cm od ustja 1,5 mis
Poraba O,Oll W
Tok 1,5 mA; Napetost 220 V/50 Hz
Masa 19 g
j_
.6BiN
11.7CMi
2.8 IN 17.1 CMl
--i'Mere ventilatorja
IIJ1 1PM
ELVEA2 54(1987)5
Kaseta ali gibki disk?
Prednost kasete pred gibkim diskom je v tem, da je kaseta
bistveno bolj odporna proti poškodbam od zunaj. Ohišje ka-
sete je izdelano iz posebno trdnega materiala, ojačenega s ste-
klenimi vlakni, da bi bile deformacije zaradi sprememb tem-
perature čim manjše. Drhtenje in druge mehanske motnje pri
snemanju oziroma predvajanju zmanjšujejo na minimum po-
sebno precizno obdelani koluti.
Datalife »High-Density-Cassette« ima pomnilno kapaciteto
10Mb. Vsebuje izredno tanek magnetni trak, ki omogoča re-
gistracijo na štirih ločenih sledeh z gostoto 10000 bitov na
colo.
Eurodia Presseinformation
ECCE 88, Lausanne
Dnevno nam naša civilizacija posreduje vedno večjo množi-
no informacij, ki se vsakih sedem let podvoji. Kako naj naše
šole opravijo s tem problemom?
Na to vprašanje bo poskušala odgovoriti konferenca v Lau-
sanni v Švici, ki se imenuje ECCE (European Conference on
Computer Education) in ki jo organizira švicarsko združenje
za informatiko julija 1988. Glavna tema razprav bo vloga in-
formatike na vseh stopnjah izobraževanja od osnovne šole do
univerze. Na tej konferenci bodo lahko učitelji in predstavniki
javnih in privatnih organizacij izmenjali izkušnje in informa-
cije o opravljenih učnih nalogah in bodočih možnostih infor-
matike v zvezi z vedno močnejšim vplivom novih tehnologij na
proces učenja. Teme razprav obravnavajo socialne in psiho-
loške aspekte grede na informatiko v šoli, lokalne, regionalne
in mednarodne projekte, projektne študije, učne pripomočke
in pripadajočo opremo. Istočasna razstava bo prikazala glavne
tendence našega časa, zadnje tehnične novosti in pedagoške
aplikacije.
Press Release ECCE 88, 6/87.
Novost z Jesenic
V Železarni Jesenice smo izdelali uro za umerjanje zaščit v
energetiki. Z uro lahko merimo čas vklopa oz. izklopa brez-
napetostnih kontaktov (delovnih ali mirovnih). To nam omo-
goča natančno nastavitev elektroenergetskih zaščit. Čas odči­
tavamo na šestmestnem prikazovalniku v minutah, sekundah
in stotinkah. Prikaz po vsaki meritvi zbrišemo s tipko. Roko-
vanje z uro je enostavno.
Ura je narejena s pomočjo CMOS integriranih vezij. Sestav-
ljena je iz ure s prikazom in stabiliziranim usmernikom ter op-
tične ločitve. Optična ločitev ščiti logiko v primeru, če pomoto-
ma na vhod ure priključimo napetost (do 1500 V).
Napajalna napetost ure je 220 V 50 Hz. Montirana je v pre-
nosnem ohišju dimenzij 203 x 133 x 225 mm.
Železarna Jesenice
Kodak DATASHOW
Kako predstaviti besedila ali grafiko z zaslona računalnika
večjemu avditoriju, je na zanimiv način rešil Kodak s svojim
sistemom DATASHOW. Ta sistem sestoji iz posebnega prika-
zovalnika, ki ga povežemo preko adapterja z IMB-PC ali z
IBM kompatibilnim računalnikom z grafično kartico in položi-
mo na grafoskop.
S tem pripomočkom je mogoče projecirati vnaprej priprav-
ljene slike in besedila, shranjene na gibkem disku, ali pa »V
živo« projicirati z zaslona računalnika, ki ga uporabljamo. Si-
stem sestoji iz tekočekristalnega prikazovalnika, IR krmilne
enote kabla, napajalnika in posebne programske opreme.
Eurodia Presseinformation, 2/87
UD
Zna
Key
KIju
n
na. 1
Four
poin
terns
Čl
no je
pora;
nem
tene.
Te
lepa.
feren
nih f
num(
Na
alnih
litera·
tena
dolži,
mern1
delan
terih 1
Digitalizacija tudi v zabavni elektroniki D
Na področju zabavne elektronike stalno napreduje digitali· niče0"
zacija kot sredstvo za doseganje čim boljše reprodukcije. Ta je So
tehnika se uporablja pri obdelavi signalov v studiju, pri preno· k z__ar
su preko satelitov in kablov in pri sprejemu, seveda s primerno rozn,
opremljenimi televizijskimi.in radijskimi sprejemniki. Področ- gfga_,je dopolnjujejo predvajalniki z laserskih plošč CD - compact , em,,
disc CD-video predvajalniki in najnovejši digitalni magne· cunali
tofoni. kvadr;
Intern. Funkausstellung Berlin, 9/87. RV Vne P<