1. četrta konferenca
slovensl<ih elel<troenergetil<ov
Ro aška 24.-26. m a 1999
12-03
POPRAVILO MOČNOSTNIH TRANSFORMATORJEV 150 MVA - 220 kV
mag.Juso Ikanovic, univ. dipl. ing, Istok Jerman, univ. dipl. ing.,
ETRA 33, Energetski Transformatorji d.d., Ljubljana-Črnuče,
tel. +386 61 161 21 31, fax. +386 61 373 794, e-pošta: istok.jerman@etra33.si
Povzetek:Č/anek obravnava popravilo dveh močnostnih transformatorjev 150 MVA iz dveh transformatorskih razdeli/nih postaj:
RTP Divača in RTP Beričevo. Popravilo je bilo opravljeno v tovarni ETRA 33 Energetski transformatorji d.d.. v letih 1993 in
1999. Obsegpopravila: Izdelan je bilpopolnoma nov električni del - vsa navitja, izolacija, vezi, aktivni delpaje bil za/it z novim
oljem.
Podanje kratek opis poškodb, opis popravila in rezultati meritev obratovalnih karakteristik transjormatorjev.
REPARATION OF POWER TRANSFORMERS 150 MVA- 220 kV
Abstract: The article describes the repair oftwo powertransformers rated 150 MVA that had been under at RTP Divača and RTP
Beričevo Power Substations. The repair was executed at ETRA 33 Energetski transformatorji d.d. in the years 1993 and 1999. The
scope ofrepair: The electricalpart, i.e. all windings, insulation, connections, wasmade completely new. The active [Xlrt was.filled with new
oil.
The shortdescription (ithe damages, description ofthe repairand the results ofthe test~ conceming the transjormer se1vice characteristics
arepresentedin the article.
l. UVOD
V naši tovarni smo leta 1986 izdelali prvi močnostni transformator moči 150 MVA s stopnjo izolacije LI 950 AC 395 kV
lit. [1]. Premik v moči od tedanjih 137 MVA na 150 MVA in napetosti od IlO .na 220 kV je bil za tovarno velik tehnološki
napredek, kajti moč !50 MVA sega k zgornji meji tehnoloških zmogljivosti tovarne. V prvi fazi sta bili izdelani dve enoti
in sicer za RTP Beričevo in RTP Podlog, tretja enotaje sedaj v fazi zaključnih meritev. -
V tovarni smo se tudi do sedaj ukvarjali s popravili poškodovanih transformatotjev večinoma manjših moči in napetosti,
vendar smo strokovno znanje in izkušnje na tako velikih enotah pridobili le na gradnji novih transformatorjev izdelanih po
izvirni tovarniški dokumentaciji in tehnoloških postopkih. Popravilo transfonnatorjev mejne moči na meji tehnoloških
zmogljivosti tovarne je bil za vse zaposlene velik izziv, posebej, če upoštevamo, da je šlo za popravila transfonnatorjev
različnih proizvajalcev.
Vsak proizvajalec je za sebe unikat, s svojo lastno tehnologijo izdelave razpoložljivim strojnim parkom, konstrukcijskimi
rešitvami, orodji, ipd.
Pri popravilu transformatorja je nujno potrebno prilagoditi lastne tehnološke postopke novim zahtevam, natančno posneti
obstoječe stanje, izdelati nova orodja in pripomočke.
Popravila transformatorjev pogosto spremljajo presenetljivi dejavniki, ki jih ni možno predvideti ali odkriti vse do
trenutka, dokler se ne razstavi aktivni del.
V obdobju zadnjih šestih let sta bila v naši tovarni popravljena dva transfonnatotja moči 150/150/50 MVA in napetosti
220/115/10,5 kV, kar pomeni 22 % od tovrstnih enot instaliranih v slovenskem omrežju. Tmnsformatotja sta obratovala na
12- 17

2. različnih lokacijah, prav tako sta se razlikovala v načinu izdelave, vendar pa je zaradi kratkega stika v omrežju na obeh prišlo do
podobnih poškodb v terciamem krogu.
2. OPIS POŠKODB
Z analizo dogodkov ob izpadu transformatorjev iz omrežja, dodatnimi meritvami na terenu in analizo vzorcev olja je bilo v
obeh primerih ugotovljeno, da sta transformatorja potrebna obsežnejšega pregleda in popravila.
2.1 RTP Divača
Tip transformatorja: 1TRZ ,l50 MVA-245s/A, ser. št. 337038, leto izdelave 1982, leto popravila 1993. Že pri odpiranju
aktivnega dela je bilo ugotovljeno, da je transformator utrpel hude mehanske poškodbe navitij in vezi zaradi delovanja
kratkostičnih sil. Predvsem je bilo to razvidno na dušilki in na vezeh, ki povezujejo dušilko s terciarnim navitjem. Med
zunanjo plastjo dušilke (sl. 2) in notranjim izvodom je prišlo do medsebojnega stika, kar je imelo za posledico nastanek
električnega obloka večjih razsežnosti. Predvideva se, da je električni oblok nastal kot posledica delovanja kratkostičnih sil
na vezi in izvode iz dušilke. Zaradi delovanja kratkostičnih na zgornji jarem plašča dušilke je bil ta dobesedno odprt. Po
odpiranju zgornjega jarma magnetnega kroga in demontaži 220 kV ter 115 kV navitij smo lahko s stebrov sneli terciarno
navitje (sl.!). Po celi višini navitja so bile vidne obsežne mehanske poškodbe v obliki izboklin v smeri proti SN navitjem in
vdolbin proti magnetnemu krogu. Kljub velikim deformacijam ovojev med njimi ni prišlo do električnega obloka. Na 115
kV in 220 kV navitju ter regulaciji vidnih mehanskih poškodb ni bilo.
Sl. l. Deformacija terciarnega navitja. Razvidne so daljše izbokline po višini, nastale zaradi delovanja radialnih sil.
V navi~u ni prišlo do električnega obloka. Tip navitja: vijačno, s pravokotnim vodnikom.
Sl. 2. Poškodba dušilke. Razvidne so večje ožganine na zunanji plasti navitja in premaknitev notranjega izvoda
zaradi kratkostičnih sil. V navitju je prišlo do električnega oblaka. Tip navitja: folijsko.
12- 18

3. 2.2 RTP Beričevo
Tip transfonnatmja: OFAF, ser. št. 2G8014, leto izdelave 1974, leto popravila 1999. Pri vizualnem pregledu aktivnega dela je bilo
razvidno, da je tudi ta enota utrpela obsežne mehanske poškodbe ter, da je prišlo do električnega obloka večjih razsežnosti. Za
razliko od transfonnatmja RTP Divača, kjer je električni oblok nastal le na dušilki, je tukaj do stika med ovoji prišlo tudi v
terciamem navitju. Zunanji vodniki navitja dušilke v srednji fazi (sl. 4) so bili sneti čez robove podpornih distančnikov, kar je imelo
za posledico striženje vodnikov po robovih, trganje papirne izolacije in stik med ovoji. Izvodi in vezi, ki povezujejo dušilko in
terciarno navitje niso bili defonnirani. Na terciamem navitju (siJ) so bile vidne predvsem aksialne defonnacije vodnikov nekje na
sredini višine navitja, povzročene zaradi delovanja aksialnih sil na navitje. Zaradi tako velike defonnacije je med ovoji prišlo do
stika in električnega obloka. Na 115 kV in 220 kV navitju ter regulaciji vidnih mehanskih poškodb ni bilo.
Sl. 3. Defonnacija terciarnega navitja. Razviden je večji zamik na sredini višine navitja, ki je nastal zaradi delovanja aksialnih sil.
V navitju je prišlo do električnega obloka. Tip navitja: plastno s transponiranim kabiom.
Sl. 4. Deformacija dušilke (v srednji fazi). Razvidni so pomečkani zunanji vodniki in scefrana papirna izolacija.
Zaradi zdrsa zunanjih vodnikov je med njima prišlo do električnega oblaka. Tip navitja: svitkasto (zvmjeno) s pravokotnim vodnikom.
12- 19

4. 3. POPRAVILO
Značilno za obe enoti je, da je razen mehanskih poškodb navitij prišlo tudi do obsežnejšega električnega obloka, pri RTP
Divača na dušilki in vezeh, pri RTP Beričevo pa na dušilki in terciarnem navitju.
Prevodne bakrene delce je olje razneslo po vsem aktivnem delu. Zasledili smo jih na ploščah, distančnikih in v hladilnih
kanalih v navitjih. Prisilen obtok olja je raztros delcev po navitjih še povečal. Čiščenje navitij, ki niso utrpela mehanskih
poškodb z vročim oljem pod pritiskom, z namenom, da se odplaknejo prevodni bakreni delci iz notranjosti navitij ni bilo
zanesljivo. Zaradi razgibane geometrije navitij, velikega števila hladilnih kanalov in rež takšno čiščenje ne bi bilo
učinkovito. Tveganje za kasnejši nastanek dielektričnega preboja izolacije, pri preizkusih ali pa celo v obratovanju zaradi
»Skritih« napak v navitju, bi bilo preveliko.
Delno popravilo-zamenjava le poškodovanih navitij, vizualen pregled in čiščenje nepoškodovanih navitij bi bilo pogojno
še dopustno, vendar le v primeru, če v transformatorju ne bi nastal električni oblok večjih razsežnosti. Zamenjava
električnega dela v celoti -navitij in vezi v obeh popravilih je bila najbolj varna pot k zanesljivi rešitvi.
Ne glede na ugotovljeno, je bila izvršena še kemična analiza vzorcev papirne izolacije iz navitij in ocena njene preostale
življenjske dobe. Postopek je natančneje opisan v priporočilih !EC pub!. 450 ter lit. [6] in [7].
Na večjem številu vzorcev rabljenega papirja iz navitij se v laboratorijskih pogojih meri sprememba viskoznosti
izolacijskega papirja in statistično ugotavlja povprečna stopnja polimerizacije, t.i. DPv, kot merilo razkrojenosti papirne
izolacije.
Pri rabljenem papirju gre za izgubo njegove natezne trdnosti, kar je v kratkostičnih razmerah odločilnega pomena. Celo
večkratni transport rabljenega transfonnatorja je lahko usoden za nastanek ponovnega defekta.
Tako določena stopnja polimerizacije rabljenega papirja se primerja s stopnjo polimerizacije novega, če so zanj podatki
znani, če teh ni se upoštevajo minimalno predpisani kriterij za rabljen papir [6].
Kemična analiza vzorcev papirne izolacije iz navitij obeh transfonnatorjev 150 MVA je pokazala, da je bila papirna
izolacija na koncu življenjske dobe. Ker podatki o izvirni kakovosti izolacijskega papirja niso bili znani, je za oceno
pričakovane življenjske dobe upoštevana povprečna stopnja polimerizacije DPv = 1000.
Na osnovi mnenja strokovnih komisij in kemične analize vzorcev papirne izolacije iz navitij je bilo odločeno, da se
električni del obnovi v celoti, torej: izdelajo se popolnoma nova navitja in vezi. Magnetni krog, kotel, stikalo in skozniki so
ostali nespremenjeni.
Pred popravilom so bili zastavljeni trije projektni cilji:
• projektirati in izdelati električni del, ki bo ustrezal vsem kriterijem, ki se postavljajo za nov transformator, izdelan po
izvirni tovarniški dokumentaciji,
• izboljšati ugotovljene slabosti na poškodovanih enotah,
ujeti dogovorjen, izjemno kratek, rok popravila.
Tab. 1: Izgube in kratkostične napetosti popravljenih transformatorjev.
RTP Divača RTP Beričevo
Garantirano Merjeno Garantirano Merjeno
Pu[kWl 130,0 115,9 123,0 127,9
YN/SN -150/150 MYA
P,[kW] 634,6 619,5 420,0 413,4
ud%] 13,2 13,1 12,3 13,4
YN/NN - 50150 MYA
P,[kW] 182,7 144,6
u,[%] Il ,3 12,3 11 ,2 11 ,9
SN/NN- 50150 MYA
P,[kW] 151,3 122,5
ud%] 6,2 7,2 5,9 6,4
Pri že znani geometriji magnetnega kroga je bilo takoj jasno, da zastavljenih ciljev ni možno doseči brez uporabe
materialov vrhunske kakovosti in najnovejših tehnoloških dosežkov. Tako smo pri oblikovanju izolacije namesto t.i. mehke
izolacije uporabili trdo izolacijo iz visokokakovostne tlačne lepenke pri nas znane pod komercialnim imenom
transformerboard. Koncept zaslanjanja navitij s t.i. klobuki in kotniki na dielektrično najbolj izpostavljenih mestih je
opisan v lit. [2], [3] in [4].
Pri popravilu obeh enot smo terciarno navitje izdelali s pravokotna masivno žico, dodatno zagozdili z izolacijskimi vložki
ob jedru, ki pri delovanju radialnih sil nudijo navitju trdnejšo oporo. Prekritje navitja s podpornimi distančniki v radialni
smeri (sl. 5) ca. 40 % in dodatnimi aksialnimi pravokotnimi letvicami med navitji in nosilnim cilindrom so ukrepi, ki so
izboljšali odpornost tega navitja na sile v kratkem stiku.
Tipična posledica okvare zaradi delovanja aksialnih sil, ki stiskajo navitje je zvračanje vodnikov. Pojavu lahko sledi poškodba
izolacije na vodniku oz. povečanje sile zaradi zamika vodnika. Verjetnost medovojnega stika je zelo velika (sl. 4).
Pri popravilu transfonnatorja za RTP Beričevo je visokonapetostno navitje izdelano s t.i. bifilarno žico z vmesnim
izolacijskim premazom iz posebne smole, ki se pri segrevanju v peči za sušenje strdi in poveže obe žici v eno celoto. S tem
ukrepom so bile bistveno izboljšane mehanske lastnosti samega navitja. Zmanjšana je možnost za zvračanje vodnikov
(tilting-over effect), ki lahko nastane že v fazi sušenja in stabilizacije dimenzij navitij, ko je navitje stisnjena s predpisano
montažno silo. Pomembnost tega ukrepa je še večja v kratkostičnih razmerah, ko na ovoje delujejo dinamične kratkostične
12-20

5. sile. Ta najnovejši tehnološki postopek je prvič uporabljen v tem projektu in je bil realiziran v sodelovanju s proizvajalcem
in dobaviteljem žice ASTA lit. [5].
Popravila poškodovanih transformatorjev so praviloma nenadni dogodki, ki narekujejo prilagajanje zastavljenih
organizacijskih shem in planov proizvodnje. Zaradi pomembnosti obeh popravil za elektroenergetski sistem Slovenije, je
bil projektoma v tovarni dodeljen poseben status in najvišja prioriteta.
Oba transformatorja sta izdelana v dogovorjenem roku.
Na obeh enotah so po končanem popravilu izvedeni vsi s predpisi določeni dielektrični preizkusi. Transformatorja sta v
popolnosti ustrezala zahtevam uporabnika.
4. ZAKLJUČEK
• Zahtevna in obsežna popravila transformatorjev, posebej, ko gre za večje enote je možno kvalitetno opraviti edino v
tovarni. Pomemben dejavnik »za popravilo v tovarni« so tudi laboratorijski preizkusi brez katerih ni možno dokončno
overoviti kakovost popravila.
• Zamenjava električnega dela v celoti - navitij in vezi je pot k najbolj varni rešitvi. Status popravila transformatorja je
enak statusu izdelave novega in, če je to le možno, vanj vgradimo najnovejše tehnološke dosežke.
• Vse s predpisi določene dielektrične preizkuse, če to dovoljujejo skozniki in regulacijsko stikalo, je možno opraviti kot
za nov transformator.
• Ne glede na ugotovljeno obsežnost okvare: deformacija navitja in nastanek električnega obloka ali samo deformacija
navitij, se priporoča analiza vzorcev papirne izolacije iz navitij in ocena njene preostala življenjske dobe. Posebej je to
pomembno pri enotah srednje starostne dobe (1 0-15 let), kjer je vizualno takšno oceno težko podati.
Projekt popravila transformatorjev 150 MVA v naši tovarni je na področju projektiranja in konstrukcij prinesel nove,
predvsem praktične izkušnje:
• Ogledali smo si posledice kratkostičnih razmer »v živo«.
• Seznanili smo se s konstrukcijskimi in tehnološkimi rešitvami dveh različnih proizvajalcev.
• Imeli smo možnost identifikacije najšibkejših točk v kratkostičnih razmerah.
• Primerjali smo obstoječe tuje in ovrednotili lastne konstrukcijske rešitve.
• Stara navitja smo izrabili za dodatne raziskave in se izognili dolgotrajnemu modeliranju ali pa dragi izdelavi realnih
modelov.
• Preverili in izpopolnili smo lastne konstrukcije.
Sl. 5. Navijanje terciamega navitja v tovarni ETRA 33. Tip navitja: vijačno s pravokotnim vodnikom. Razvidni so radialni kanali med ovoji, kar
zmanjšuje možnost nastanka medovojnega stika in električnega obloka v navitju.
12- 21

6. Sl. 6. Dušiika v popravljenem transfonnatorju RTP Beričevo. Razvidni so zunanji zatezni pasovi, ki zmanjšujejo možnost zdrsa zunanjih vodnikov.
Tip navitja: svitkasto (zvrnjeno) s pravokotnim vodnikom.
5. LITERATURA
[1] K. Lenasi: Regulacijski transformator 150 MVA, Elektrotehniški vestnik 1987/5.
[2] High voltage Insulation, Wicor Insulation Conference Rapperswil, Switzerland 1996.
[3] H.P. Moser, V. Dahinden: Transformerboard, H. Weidmann AG 1987.
[4] D. J. Tschudi, H. Hoffmann: Transformer Insulation 2000, H. Weidmann AG, Transform 98.
[5] W. Felber: ASTA Winding Conductor Materials for Modern Power Transformers, Transform 98.
[6] M. Babuder, M. Končan: Primer uporabe kompleksne metode za ocenjevanje preostale življenjske dobe velikih
energetskih transformatorjev, Zbornik referatov SLOKO CIGRE 1997, ŠK 12, strani 12-44 do 12-47.
[7] Tovarniška dokumentacija, Poročila strokovnih komisij.
12-22