Puščave- predstavitev seminarske naloge pri predmetu ekologija
•Télécharger en tant que PPTX, PDF•
0 j'aime•1,784 vues
Sušna območja delimo v podkategorije na podlagi več faktorjev. Upošteva se indeks precipitacija in potencialne evapotranspiracije, povprečne temperature, geografske značilnosti … Na teh faktorjih temelji groba razdelitev puščav na vroče puščave, mrzle puščave, polsuhe puščave in priobalne puščave. Puščave nudijo zelo specifične okoljske pogoje. Značilno je pomanjkanje vode, visoke ali nizke temperature, velika dnevna nihanja temperature … Biomi puščavskih ekosistemov za spopadanje z okoljskimi omejitvami koristijo številne prilagoditve, kot so pospešen razvoj, anabioza, razni sistemi intenzivnega varčevanja z vodo. Zaradi specifičnih zahtev je biološka diverziteta v ekosistemih puščav praviloma nižja, kot v večini drugih ekosistemov. Zato intenzivno širjenje puščav (dezertifikacija) predstavlja precejšnji izziv v trenutnem, hitro spreminjajočem se podnebju.
Recommandé
Recommandé
Contenu connexe
Plus de Nejc Draganjec
Plus de Nejc Draganjec (14)
Puščave- predstavitev seminarske naloge pri predmetu ekologija
- 1. PUŠČAVSKI BIOM TIPI PUŠČAV IN NJIHOVA EKOSISTEMSKA UREDITEV UNIVERZA V LJUBLJANI BIOTEHNIŠKA FAKULTETA ODDELEK ZA BIOLOGIJO Seminarska naloga pri predmetu Ekologija (mentor: asist. dr. Igor Zelnik in doc. dr. Tadeja Trošt Sedej) Ljubljana, 2013 Nejc DRAGANJEC, Tina SMOLIČ in Barbara STAREŠINIČ
- 2. Struktura predstavitve • Uvod in definicija • Vroče in suhe puščave • Polsuhe puščave • Priobalne puščave • Mrzle puščave • Pomen puščav za biosfero • Problematika in rešitve dezertifikacije • Vprašanja
- 3. Uvod in definicija • Kombinacija podnebnih in geoloških značilnosti • Letna količina padavin (P) • Potencialna evapotranspiracija (PET) B a r a k a t H . N . 2 0 0 0 . A r i d l a n d s : c h a l l e n g e s a n d h o p e s . E O L S S . h t t p : / / w w w . e o l s s . n e t / S a m p l e - C h a p t e r s / C 1 2 / E 1 - 0 1 - 0 6 - 0 4 . p d f ( 1 9 . 3 . 2 0 1 3 ) TIP OBMOČJA MIN. P/PET MAX. P/PET polvlažna območja 0,5 0,65 polsuha območja 0,2 0,5 suha območja 0,05 0,2 ekstremno suha območja 0,03 0,05
- 4. Vroče in suhe puščave • ABIOTSKI DEJAVNIKI • Temperaturni ekstremi • P/PET indeks • Podlaga • FLORA & FAVNA • Značilne prilagoditve flore • Značilne prilagoditve favne fotosmundo.net c k 1 2 . o r g
- 5. Polsuhe puščave • ABIOTSKI DEJAVNIKI • Značilnosti letnih časov • Dostopnost vode • Podlaga • FLORA & FAVNA • Značilne prilagoditve flore • Značilne prilagoditve favne nps.gov a r k i v e . o r g
- 6. Priobalne puščave • ABIOTSKI DEJAVNIKI • Značilnosti geografske lege • Dostopnost vode • Podlaga • FLORA & FAVNA • Značilne prilagoditve flore • Značilne prilagoditve favne cbr750.deviantart.com i p h y l o . o r g
- 7. Mrzle puščave • ABIOTSKI DEJAVNIKI • Značilnosti geografske lege • Dostopnost vode • Podlaga • UNIKATNI BIOM • Višje živali in rastline • Prevladujoče življenje discoveryinspired.com s c i e n t i s t a t w o r k . b l o g s . n y t i m e s . c o m
- 8. Pomen puščav za biosfero • PRIMARNA PRODUKCIJA • Neto primarna produkcija • Fiksacija elementov • Prevladujoči primarni producenti • PUŠČAVSKA FAVNA • Herbivori in granivori • Karnivori in omnivori http://www.globalchange.umich.edu n a s a . g o v a r k i v e . o r g n a t u r e - p h o t o t o u r s . c o mf l i c k r . c o m
- 9. Problematika in rešitve dezertifikacije • DEFINICIJA • PROBLEM • 41 % kopnega • razlogi dezertifikacije • posledice • REŠITVE • prosta živinoreja • pogozdovanje • irigacija earth.esa.int t h e g e f . o r g g r e e n c o n d u c t . c o m
- 10. Viri • White F. 1983. Vegetation of Africa: a descriptive memoir to accompany the Unesco/AETFAT/UNSO vegetation map of Africa. Unesco: 356 str. • Brown J. H., Heske E. J. 1990. Control of desert-grassland transition by keystone rodent guild. Science. 250, 4988: 1705-1707 • Walker A. S. 1996. Deserts: geology and resources. Government Printing Publication: 64 str. • Barakat H. N. 2000. Arid lands: challenges and hopes. EOLSS. http://www.eolss.net/Sample-Chapters/C12/E1-01- 06-04.pdf (19.3.2013) • Smith R. L., Smith T. M. 2001. Ecology and field biology. 6th ed. Benjamin Cummings: 720 str. • Cockell C. S., Stokes M. D. 2004. Widespread colonization by polar hypoliths. Nature. 431: 414 • Millennium Ecosystem Assessment. 2005. Ecosystems and Human Well-being: Desertification Synthesis. World Resources Institute: 27 str. • Paton C. 2008. The Sahara Forest Project – a new source of fresh water, food and energy. http://www.thefutureofscience.org/speaker/abstract/PatonCharlie.pdf (19.3.2013) • Savory A. 2008. A global strategy for addressing global climate change, samozaložba: 20 str. • Pointinga S. B., Chana Y., Lacapa D. C., Laua M. C. Y., Jurgensb J. A., Farrell R. L. 2009. Highly specialized microbial diversity in hyper-arid polar desert. PNAS. 106, 47: 19964–19969 • Borin S., Ventura S., Tambone F., Mapelli F., Schubotz F., Brusetti L., Scaglia B. 2010. Rock weathering creates oases of life in a high arctic desert. Environmental Microbiology. 12, 2: 293–303 • Nicholson S. E. 2011. Dryland Climatology. Cambridge University Press: 385–388 • University of California Museum of Paleontology. http://www.ucmp.berkeley.edu/exhibits/biomes/deserts.php (19.3.2013) • Le Comitè Scientifique Français de la Désertification. http://www.csf-desertification.org/index.php/desertification-et- son-combat/fiche-actualite/great-green-wall (19.3.2013)
- 11. Vprašanja
Notes de l'éditeur
- Lepo pozdravljeni.Moje ime je Nejc Draganjec in s kolegicama, Tino Smolič in Barbaro Starešinič smo si za seminarsko nalogo izbrali temo puščav. Poglejmo si kako bo predstavitev potekala…
- Začel bom jaz in sicer z grobo definicijo puščav. Tina bo nato predstavila značilnosti verjetno vsem najbolj znanih vročih in suhih puščav. Barbara bo predstavila polsuhe puščave. Priobalne puščave in mrzle puščave si bova nato ponovno razdelila jaz in Tina, medtem ko si bova zadnje teme, pomen puščav za biosfero, problematiko dezertifikacije in možne rešitve razdelila jaz in Barbara. Zaključili bomo, kot se spodobi, z vašimi vprašanji.
- Puščave so posledica kombinacije podnebnih in geoloških vplivov. Lahko so posledica suhih zračnih tokov, ki nastajajo nad hladnimi morji, velikih gorskih pregrad, ki preprečujejo dotok vlage, ali pa so enostavno pomaknjene tako globoko v notranjost celine, da se vlaga izgubi na poti do predela.Vedno pa je skupna značilnost puščav veliko pomanjkanje razpoložljive vode. Območja, kjer primanjkuje vode delimo na 4 kategorije, na podlagi količnika med letno percipitacijo in potencialno evapotranspiracijo.Splošno merilo, ali območje lahko okategoriziramo kot puščavo, pa je količina letnih padavin, ki ne sme presegati 500 mm.
- Poletja so zelo vroča in šele zime prinesejo majhne količine padavin. Ker je v atmosferi malo vlage, ki bi blokirala sončne žarke, so značilni dnevni temperaturni ekstremi. Povprečna letna temperatura je od 20-25 stopinj, maksimum doseže 49, minimum pa -18 stopinj Celzija.Potencialna evapotranspiracija močno presega količino deževja. Tla so groba in plitka, pogosto kamnita in prodnata z dobro drenažo, pod njimi ni podtalne vode. Fin pesek in prah prinese tudi od drugod.Prevladujoče rastline so nizki grmički, drevesa so zelo redka. Listi rastlin so majhni, debeli in pokriti z debelo kutikulo, služijo tudi za shranjevanje vode. Listne reže imajo odprte ponoči, saj je takrat stopnja evaporacije nižja. Predstavniki so kaktusi, ki imajo svoje liste reducirane v bodice, fotosintetsko aktivnost pa prevzame steblo, agava, opuncija, efedra…Prevladujoče živali so majhni, nočni karnivori, kamor spadajo kengurujske podgane, pogosti so tudi insekti, pajkovci, plazilci in ptiči. Na sliki je severnoameriška puščava Sonoran, sem spadajo še Sahara, Kalahari, Avstralska puščava,…______________________________________________________________________________Na sliki desno imaš sonora puščavoNa sliki spodaj so značilne prilgoditve. Sukulenti s skladiščenjem vode in kaktusi z v bodice reduciranimi listi in fotosintetskim steblom.
- V semiaridnih puščavah so poletja zmerno dolga in suha, zime pa so nekoliko bolj vlažne. Povprečno pade 250 – 500 mm padavin/leto. Poletne temperature nihajo med 21 – 27°C. Navadno se dnevne temperature ne dvigajo nad 38°C. Hladne noči (povprečno okoli 10°C) pripomorejo rastlinam in živalim k zmanjšanju izgube vode zaradi transpiracije in dihanja. Izjemno pomembna je kondenzacija vode v hladnih nočeh, kot rosa. Za tla je značilna precej nizka koncentracija soli.(Večje puščave tega tipa so Montana, GreatBasin in Utah. Vključujejo tudi subarktični obroč (S. Amerika, Nova Fundlandija, Grenlandija, Rusija, Evropa, severna Azija). )Za rastline je značilno, da so trnate. Veliko število trnov daje senco in zmanjšuje transpiracijo. Podoben učinek imajo laski na volnatih puščavskih rastlinah. Veliko rastlin se pred močnim obsevanjem in pregrevanjem zaščiti tudi s sijočimi ali srebrnimi listi. Pogosto imajo tudi neprijeten okus in vonj. V glavnem grmički.(Rastline, značilne za ta tip puščav so: Larreatridentata,Franseriadumosa, Acaciaconstricta, Uncariatomentosa, Prosopisspp., Enceliafarinose, Lyciumspp.)Čez dan se žuželke skrivajo pod vejicami, večje živali pa iščejo zavetje v podzemnih brlogih, kjer so izolirani od vročine in suše. Pogosti prebivalci polsuhih puščav so skakači, kunci in skunki, razne žuželke, kot so mravlje in kobilice, številni kuščarji, kače in ptice (kot npr. Athenecuniculariain Toxostomaredivivum.)____________________________________________________Na desni imaš sliko greatbasin puščave.Na sliki spodaj imaš značilno favno in floro. American pika (nek glodalec ki je menda avtohton tam in glodalci so menda značilni za te puščave) in Enceliafarinosez menda značilno srebrno zaščito listov.
- Te puščave se nahajajo na zahodni strani kontinentov, v predelu severnega in južnega povratnika. Na njih vpliva hladen oceanski tok. Ker prevladujejo krajevni vetrovi nad pasatnimi, so te puščave manj stabilne. Mrzlim zimam sledijo dolga in topla poletja s povprečnimi temperaturami med 13 in 24 stopinj C. Tla so praviloma čvrsta, z zmerno vsebnostjo soli. So precej porozna, z dobro drenažo. Koreninski sistemi rastlin so obsežno razviti in razporejeni blizu površine, dodatna prilagoditev pa so še debeli in mesnati listi in stebla za vsrkavanje in skladiščenje velike količine vode, nekatere imajo, za shranitev večje količine vode, površino še dodatno povečano na račun grebenov in žlebov. Zaradi specifičnih okoljskih razmer, pogosto najdemo endemične vrste. Tako je Welwitschiamirabilis značilna le za puščavo Namib. Živali so prilagojene tako, da se do večjih nalivov skrivajo v brlogih tudi po več mesecev, take so npr. krastače, ki se obdajo z želatinoznimi izločki. Dvoživke z larvalnimi stadiji imajo pospešen življenjski cikel. Nekateri insekti in raki škrgonožci ležejo dormantna jajca. Pojavlja se tudi precej vrst insektov, plazilci, priči, ponekod tudi puščavski sloni.Sem spadata južnoameriška Atacama z zanemarljivo precipitacijo in južnoafriška puščava Namib.__________________________________________________________________________________Na desni je velika slika atakame.Spodaj sta majhni sliki Palmatogeckorangei in Welwitschiamirabilis. Oboje iz namibije.
- Primarna produkcijaPomembni primarni producenti so lišaji, zelene alge in cianobakterije v skorji prsti. Njihova biomasa doseže do 240 kg/ha, imajo pa tudi visoko stopnjo fiksacije dušika, ki je 10 krat večja v senci grmičkov.Primarna produkcija je odvisna od deleža dostopne vode in učinkovitosti njene porabe, letna neto primarna produkcija seveda odvisna od prevladujočega tipa vegetacije. Koreninska biomasa je običajno relativno majhna.Najpomembnejša med rastlinskimi nutrienti sta fosfor in dušik, ki ju v tleh ni veliko. Večina je že vezana v rastlinsko biomaso. Tkiva puščavskih rastlin vsebujejo veliko večjo koncentracijo nutrientov, kot tkiva rastlin vlažnih habitatov.FavnaKljub ekstremno suhim razmeram, v puščavah najdemo presenetljivo veliko rastlinojedcev. Večji so generalisti ali oportunisti, v skrajni sili objedajo tudi steljo in lišaje. Manjši herbivori, predvsem glodalci iz družine Heteromyidae(Lepusalleni, Dipodomysspp.), in mravlje, se večinoma prehranjujejo s semeni (granivori) - lahko pojedo tudi 87% vseh semen, kar ima velik vpliv na sestavo rastlinske populacije. Z raziskavo, pri kateri so odstranili 3 vrste skakačev (Dipodomysispp.), se je njihov vpliv jasno pokazal v bujnejši in gostejši vegetaciji. Herbivori imajo lahko izjemen vpliv na primarne producente, še posebej, kadar jih je več od kapacitete okolice. Ko enkrat porabijo letni prirastek, začnejo porabljati tudi zaloge rastlin, kar lahko vodi do uničenja vegetacije in nepopravljive.Puščavski karnivori so oportunisti, z nekaj specialisti. Večina, kot na primer lisice in kojoti, imajo mešano prehrano, ki vključuje liste in sadje, najdemo tudi žužkojede ptice. V puščavah so praviloma bolj uspešni omnivori. _________________________________________________________________________Velika slika je primerjava letne neto primarne produkcije med ekosistemi po svetu.Majhne spodnje slike so, od leve proti desni: prevladujoči primarni producenti v hipolitu (cianobakterije…), dipodomys, lepusalleni … prostora imaš še za eno slikco, če si boš dodala še kakšno živalco.