4. OGRODJE: sodobni splet
Koncept
brez
izdelane
definicije
Velik
premik v
zgodovini
spleta
Primer Google
Arhitektura
participacije
Lebenswelt
Virusni
marketing
Produsage
5. OGRODJE: sodobni splet
vs.
staro novo
• Surfanje
• Brskanje
• Konzumiranje
• Megabajti objavljenih
tekstov in fotografij
• Pasivno sprejemanje
• ’’odnos Ex-cathedra’’
• Povezovanje
• Sodelovanje
• Ustvarjanje
• Gigabajti mnogovrstnega
gradiva v skupni rabi
• Aktivna udeleženost
12. knjižnice v sodobnem spletnem okolju
DVOSMERNO ŽIVLJENJE KNJIŽNIC NA SPLETU
Slika: Linden Milner, Two way traffic on the Pontcysyllte Aqueduct
http://www.geograph.org.uk/photo/400684 (CC BY-SA 2.0)
13.
14. Google
• okoliščine nastanka
• PageRank in bibliometrija
• Kako čim bolje izkoristiti vse
možnosti iskanja
• Googlova temna plat
Living in a bubble? (slika:Matthias Clamer/Stone+/Getty), vir: newscientist.com
15. Google (nekaj koristnih povezav)
• www.google.com/settings/ads/
kaj Google ve o meni, da mi lahko posreduje relevantne oglase
• maps.google.com/locationhistory
zgodovina lokacij (za uporabnike Android naprav)
• www.google.com/takeout
možnost izvoza vseh podatkov
16. Google (nekaj koristnih povezav)
• www.google.com/history/
zgodovina iskanj in klikov na oglase prek Googla
• www.google.com/settings/dashboard
stran z vsemi uporabnikovimi aktivnostmi prek Googla
• security.google.com/settings/security/permissions
seznam aplikacij, ki imajo dostop do uporabnikovih podatkov
18. Iskanje (e-)knjig
Project Gutenberg
http://www.gutenberg.org/
SCRIBD
http://www.scribd.com/
Open Library
http://openlibrary.org/
DOAB
(Directory of open access books)
http://www.doabooks.org/
Google Books
http://books.google.com/
+ Google Ngram viewer: http://books.google.com/ngrams/
19. Akademski spletni
iskalniki
Microsoft Academic Search
http://academic.research.microsoft.
com/
ERIC http://www.eric.ed.gov/
Directory of Open Access Journals
http://www.doaj.org/
Google Učenjak (Scholar)
http://scholar.google.si/
http://scholar.google.com/
20. Googlova orodja in
storitve (izbor)
Google Alerts
http://www.google.com/alerts
Orodje za spremljanje
rezultatov iskalnih zahtev v
različnih virih in avtomatsko
dostavljanje slednjih v naš
nabiralnik.
21. Googlova
orodja in
storitve (izbor)
Google News
http://news.google.com/
Zbirnik novičarskih vsebin.
Google Newspaper Archive
http://news.google.com/newspapers
22. Googlova orodja in storitve (izbor)
Google Fonts
http://www.google.com/fonts
Googlova galerija fontov, ki so
v prosti rabi.
23. Googlova orodja in
storitve (izbor)
Orodje za vpogled v statistiko iskanj prek Googla:
Google Trends
www.google.com/trends
24. Googlova orodja in storitve (izbor)
Orodje za iskanje javnih statističnih podatkov:
Google Public data explorer
www.google.com/publicdata
25. Googlova orodja in
storitve (izbor)
Art Project
http://www.googleartproject.com/
V sodelovanju s 151 muzeji omogoča
sprehod po muzejih in ogledovanje
30000 umetniških del.
Zygote body (včasih Google body)
www.zygotebody.com
3D model človeškega telesa.
26. Blogi in spletna mesta za informiranje o iskalnikih/iskanju
Inside search: http://insidesearch.blogspot.com
Official Google Blog: http://googleblog.blogspot.com
Search Engine Land: http://searchengineland.com
Search Engine Watch: http://searchenginewatch.com
Boolean Black Belt-Sourcing/Recrouting
http://www.booleanblackbelt.com
Karen Blakeman‘s Blog: http://www.rba.co.uk/wordpress
Phil Bradley‘s weblog: http://philbradley.typepad.com
SearchReSearch: http://searchresearch1.blogspot.com/
27. #branje
John Battelle: Iskanje: kako so
Google in njegovi tekmeci na
novo napisali pravila posla in
preoblikovali našo kulturo.
Ljubljana: Pasadena, 2010
Steven Levy: In the plex:
how Google thinks, works,
and shapes our lives. New
York: Simon & Schuster,
2011.
28. Bi šli stavit?
“In a Google search of five
keywords or phrases representing
the top five news stories of 2007,
weblogs will rank higher than the
New York Times' Web site.”
29. Pregled nekaterih
sodobnih orodij v
spletu (izbor)
Blogi
Orodje za objavljanje
tekstovnih, slikovnih in video
vsebin na spletu. Na voljo na
različnih platformah.
Primer:
www.blogger.com
www.tumblr.com
30. Pregled nekaterih
sodobnih orodij v
spletu (izbor)
RSS
Really simple syndication
Storitev, ki nam v odjemalec
prinaša novice o vsebinah z
izbranih spletnih mest.
Spletni pismonoša.
Primer RSS odjemalca:
Feedly
http://www.feedly.com
31. Pregled nekaterih
sodobnih orodij v
spletu (izbor)
Spletna mesta za skupno rabo
fotografij
Flickr
http://www.flickr.com/
+ iskalnik Campfight
http://compfight.com/
Wikimedia Commons
http://commons.wikimedia.org/wiki/Ma
in_Page
Instagram:
http://instagram.com/
HistoryPin
www.historypin.org
32. Pregled nekaterih
sodobnih orodij v
spletu (izbor)
Spletna mesta za skupno
rabo/iskanje video posnetkov
Youtube
http://www.youtube.com/
Google Videos
http://www.google.com/videohp
Khan Academy
http://www.khanacademy.org/
Videolectures
http://videolectures.net/
33. Pregled nekaterih
sodobnih orodij v
spletu (izbor)
Wiki
Spletno mesto, ki omogoča (skupno)
ustvarjanje med sabo povezanih
vsebin in strani.
Wikipedia
http://en.wikipedia.org/wiki/Main_Page
http://sl.wikipedia.org/wiki/Glavna_stran
Wikivir
http://sl.wikisource.org/wiki/Glavna_stran
34. Pregled nekaterih
sodobnih orodij v
spletu (izbor)
Urejanje, iskanje in skupna raba
dokumentov, .
Slideshare
http://www.slideshare.net/
Dropbox
http://www.dropbox.com/
Google Drive
http://drive.google.com
Google Calendar
http://www.google.com/calendar
35. Spletna družbena omrežja
Preden knjižnica vstopi v omrežje
• cilji – ciljna javnost
• strategija!
– kje smo, kje se govori o nas
– kaj bomo predstavljali: nasveti, promocije, pomoč,
raziskave, POGOVOR
– kje sodelovati in objavljati? Kdaj?
– merjenje odziva!
– ekipa
• družbeni mediji = kosilo z več izhodi, slow-food
36. Pregled nekaterih
sodobnih orodij v
spletu (izbor)
Spletna družbena omrežja:
Facebook
http://www.facebook.com
Twitter
http://twitter.com/
LinkedIn
http://www.linkedin.com
Goodreads
http://www.goodreads.com/
Google+
https://plus.google.com
37. Ello
http://ello.co
• anti-Facebook omrežje
• brez oglasov
• ne prodaja informacij o uporabnikih
• še v beta verziji
38. Stanje uporabe družbenih omrežij Q3 2014
Facebook še vedno močno
kraljuje
83% vseh odraslih na spletu
(brez Kitajske) ima odprt
račun na FB
Za drugo mesto tekmujejo
YouTube, Twitter and
Google+.
vir: GWI Social report Q3 2014 www.globalwebindex.net/
40. Stanje uporabe družbenih omrežij
Q3 2014
• Zajetih več kot 170 000 uporabnikov iz 32
držav
• Tumblr in Pinterest: najhitreje rastoči družbeni
omrežji
• Tumblr in Instagram: imata najmlajše
uporabnike (70% jih spada v 16-34)
• Facebook ima najstarejše uporabnike (25%
aktivnih so 45+)
• Facebook je še vedno na 1. mestu
vir: GWI Social report Q3 2014 www.globalwebindex.net/
41. Stanje uporabe družbenih omrežij
Q3 2014
• Facebook je edino omrežje, ki ga mladi močno
opuščajo
• Snapchat je v tem trenutku najhitreje rastoče
omrežje (56% povečana uporaba od začetka
2014)
• Zelo popularna je uporaba več omrežij
vir: GWI Social report Q3 2014 www.globalwebindex.net/
42. Stanje uporabe družbenih omrežij
Glavne posledice
Q3 2014
• Mobilne naprave postajajo prva naprava za
dostopanje do družbenih omrežij
• Vedenje na družbenih omrežij se spreminja:
uporabniki na različnih omrežjih počnejo različne
stvari.
• Za večino organizacij tako ne zadošča več
prisotnost zgolj na enem omrežju.
vir: GWI Social report Q3 2014 www.globalwebindex.net/
43. Spletna družbena omrežja
Taksonomija napornih ljudi (po Forrester research, 2008)
Tip zateženosti Zakaj povzročajo težave Kako jih prepoznati Kaj storiti
Upravičeni tožnik
Uporabnik potrebuje pomoč
pri izdelkih ali storitvah oz.želi
opozoriti druge uporabnike
Izpostavlja upravičene
probleme; lahko uporablja
neprimerne besede, a je
razumen
Reši probleme ali obrazloži
politiko podjetja, javno, če je
mogoče
Tekmovalec
Želi promovirati konkurenčno
podjetje oz.organizacijo
Neprestano omenja druga
podjetja in znamke in ponavlja
njihova marketinška sporočila
Sooči se racionalno in z
ozirom na vidik, ki je v
skladu z tvojo organizacijo
Intenziven kritik
Misli, da lahko stvari napravi
bolje
Daje tudi predloge, ne le
pritožbe; do drugih kritikov se
vede inteligentno
Ustvari forum za vzpodbudo
diskusije; dobrim idejam
prikimaj javno
Podžigalec
Rad se prepira z drugimi
uporabniki
Želi si sodelovati v ''podžigalnih
akcijah'' in si lahko za tarčo
izbere tudi druge uporabnike
Preusmeri razpravo v višje
cilje skupnosti
Povzročitelj težav
Ima zamero do podjetja
oz.organizacije; upa, da bo
ustvaril probleme
Neprestano se pritožuje in
nemogoče ga je zadovoljiti;
uporablja tudi neprimeren
jezik
Naslovi ga posamezno in
zasebno; če se inscenacije
nadaljujejo navkljub
poizkusom razrešitve, ga
izključi iz publike
46. Tehnološki trendi 2015
slideshare.net/davidleeking
1. UPORABNIŠKA
TEHNOLOGIJA
2. TEHNOLOGIJA, KI SE
NOSI
3. MOBILNO
4. DRUŽBENO
5. VIZUALNO
6. TEHNOLOŠKE
DELAVNICE
7. OBLAK
8. MNOŽICANJE
9. INTERNET STVARI
10. QUANTIFIED SELF
vir slike: theguardian.com
vir slike: blog.itriagehealth.com
47. množično in odprto spletno izobraževanje: Coursera.org …
Vir slike: http://oedb.org/
48. (nekateri) Zgodovinski mejniki
1969 – Internet
1971 – prvi e-mail
1983 – izum mobilnega telefona
1983 – prihod glasbenega CD
1989 – rojstvo svetovnega spleta
1989 – rojstvo formata mp3
1994/1995 – Yahoo
1998 – Google
1998 – pojav formata DivX
1998 – prvi predvajalniki mp3
2001 – Wikipedia
2003 – MySpace
2003 – Skype
2004 – Facebook
2005 – Youtube
2006 – Google kupi Youtube
2006 – Facebook se odpre
2006 – Piratpartiet , prva ‚digital
native‘ stranka
2006 – Twitter
2007 – Google prične z digitalizacijo
knjig
2007 – iPhone
2007 – Amazon razvije Kindle
2008 – 1 od 8 parov, ki se bo poročil, se
je spoznal na spletu
2008 – Google trdi, da ima v indeksu 1
trilijon spletnih strani
2009 – več kot 15000 ljudi v časopisnih
podjetjih je izgubilo službe
2010 –iPad in pojav tabličnih
računalnikov
2011 – spovednica kot aplikacija na
iPhone
Viri: Abraham Leif, Behrendt Christian, Oh My God What Happened and What Should I do, Books on demand, 2010;
www.explainthatstuff.com ; www.mantex.co.uk
Editor's Notes
Koncept brez izdelane definicije
Velik premik v zgodovini spleta
Primer Google
Arhitektura participacije
Virusni marketing
Production + Usage = Produsage (Axel Bruns)
Sodobni splet kot lebensraum
V vsakem primeru pa lahko navedemo, da gre za skupek elementov in sprememb, ki so se in se dogajajo v spletnem okolju, torej okolju, ki ga omogoča računalniška in telekomunikacijska infrastruktura. Edina stvar, ki jo zlahka rečemo v okviru tega je ta, da so se splet, njegova funkcija, namembnost in funkcionalnost močno spremenili.
Googlov primer je dober primer za pokaz tega, kaj je spremenjenega v spletu. Google je danes spletni gigant, ki vodi na lestvicah najbolj uporabljenih in najbolj obiskanih spletnih straneh ter uporabi. Gre za to, da se je pojavil kot storitev in še danes prodaja samega sebe le kot spletno storitev. Pri tem, da tu ne gre za klasično ''prodajo'' – Google nas sili, da bi ga ''kupili'', ponuja nam storitev, ki je zaradi svoje dovršenosti (z vidika prostočasne, neznanstvene uporabe spleta) postala sinonim za iskanje po spletu. Googla nikoli ni bilo potrebno licencirati ali plačati za uporabo. Nima datumov posodobitev, prav tako za osnovno rabo njegovih storitev ni potrebna namestitev programske opreme. Gre le za uporabo spletne storitve in njen neprestan razvoj. Google je v svojem jedru ena velikanska baza podatkov in v upravljanju takih baz je bila sprememba. Google s svojimi storitvami tiči vmes med uporabniki in njegovimi spletnimi izkušnjami. Uspel je pa zaradi tega, ker je uspešno lansiral svoj PageRank algoritem, ki težišče iskanja ne postavlja na spletne dokumente same temveč na povezave med dokumenti. Kaj je glavno Googlovo delo? To da hkrati neprestano preiskuje splet, posodablja svojo bazo podatkov, filtrira zaradi spama, se soočiti z ogromnim številom asinhronih poizvedb in jih simultano povezati z oglasi. Hitrost in uspešnost tega dela + uspešnost PageRank algoritma jih je privedel na čelo največjih gigantov. In velik del zaslug imajo uporabniki sami s svojimi iskalnimi navadami in potrebami. In tu se začne zgodba o arhitekturi participacije.
Arhitektura participacije sloni na izjavi iz O'Reilleyjevega teksta in trdi, da se storitev avtomatsko izboljšuje ob večji količini ljudi, ki jo uporabljajo. To je dobro vidno v omrežjih npr. BitTorrent; poleg tega je tu najboljši primer eBay, ki ponudi platformo, vse ostalo je aktivnost njegovih uporabnikov. Mimo tega je tu seveda tudi Amazon, ki je najbolj uspešna spletna prodajalna knjižnega gradiva. Čeprav praktično operirajo z istimi podatki kot druge spletne knjigarne, so boljši natanko zato, ker jim je uspelo vplesti svoje uporabnike (komentarji, ocene). Arhitektura participacije pa enega od svojih vrhuncev doživlja na Wikipediji, ki je spremenila pogled na upravljanje z znanjem. Ne gre več za klasično enciklopedijo temveč predvsem možnost sodelovanja, uporabe, kamor ne hodiš več le po znanje temveč ga tudi prispevaš in zato druga geselska vpisa motriš s kritičnega gledišča. Torej gre tu še za eno demonstracijo tako potrebe po sodelovanju, ki jo imajo uporabniki, tako tudi uspeha, ki ga dosežeš z odpiranjem svojih storitev velikemu številu ljudi in seveda tudi moč, ki jo ima mnenje pravzaprav vsakogar. Zato je sodobni splet zgrajen skozi arhitekturo participacije.
Pri tem se je pojavil tudi pojem virusnega marketinga, v katerem se informacije širijo hitro, pravzaprav nenadzorovano hitro, kjer ni zgolj posredovanje od enih ust do drugih ampak celo od enega zbira virov do drugega zbira virov – uporabniki so sami posredniki informacij in v mrežah, ki jih spletajo lahko njim zanimivo informacijo posredujejo naprej in tako tudi ti naslednji. S tem se pa zraven pristane tudi širjenje izvora informacije in posledično oglaševanje. Največje zgodbe o uspehu ne oglašujejo svojih produktov, temveč zanje počnejo to njihovi uporabniki.
Seveda so to le določene poteze oz. določeni elementi, ki označujejo splet 2.0. Obstaja še cel kup drugih, ki se jih ne bomo dotaknili, ker to za našo osvetlitev ni potrebno. Dovolj je, da rečemo, da je ena glavnih, zares glavnih poant spleta 2.0 v ljudeh samih. In seveda v tem, kako se je spremenil pogled na splet sam. V čem je splet sedaj drugačen. In zakaj je potemtakem potrebno, da se tudi poslanstvo knjižnic prilagodi temu novemu okolju. Axel Bruns je spisal super knjigo, ki razmišlja o ozadju sodobnega spleta z refleksijo na ljudi v njem. Bistvena pojmovna oznaka dejavnosti v spletu 2.0 je po njegovem v produsage – gre za pojem, ki angleško združuje dva druga, do sedaj nasprotipostavljena pojma, namreč production kot proizvodnja in usage kot uporaba. Njegova poanta je v tem, da se je splet 2.0 formiral v smislu nezaključenega procesa, v katerem se izdelava in uporaba prelivata eno skozi drugo. Ni več inputa, ki bi bil ločen od outputa. Vsak uporabnik hkrati prispeva k izgradnji produkta in vsak proizvajalec produkta je hkrati njegov uporabnik. Produkta kot takega ni več, temveč je, kot se tudi izraža dostikrat – večni beta. Knjigo toplo predlagam vsem zainteresiranim, ki jih globlje zanima dinamika, ki je tu na delu.
Če k temu pridamo še količino časa, ki ga s pomočjo vseh primernih naprav, ljudje danes preživijo na spletu, lahko ta prvi prikaz konteksta, iz katerega so izrasla spletna socialna omrežja, zaključimo z oznako lebensraum. Gre za pojem življenjskega prostora, ki je predvsem eksistencialen pojem (Husserl) in presega fizično obliko prostora. Gre za prostor, v katerem živimo. In to je natanko splet 2.0, v katerega ne hodimo po potrebi, v katerem nismo samo občasno, temveč storitve, funkcionalnosti in uporabnosti sodobnih spletnih storitev pomenijo integralni del našega življenja. Nekaterim več, drugim manj. Nekateri preživijo tudi brez, spet drugi ne zmorejo več brez.
Po drugi strani se splet 2.0 največkrat opredeljuje v razmerju do t.i. spleta 1.0. S tem seveda, da splet enapikanič uživa le retrogradno utemeljitev svojega obstoja. Sam na sebi ne obstaja. Zadeva je še bolj zanimiva, ker spleta 2.0 dostikrat ne moremo opredeliti mimo 1.0, torej imamo vzajemno potrjevanje obstoja konceptov, ki na sebi ne obstajata. Kakorkoli že, lahko bi potegnili nekaj vzporednic, za lažje dojetje tega, kar smo izpostavili kot nekatere glavne karakteristike spleta 2.0. Najprej gre za to, da smo v starejši verziji spleta surfali, kar je pomenilo sledili html povezavam, ki so nas pritegnile. Klikali in klikali. Poleg tega je bilo veliko tudi brskanja po izdelanih direktorijih/imenikih spletnih mest (po njih slovi Yahoo), ki je danes v razmerju do sodobnega spleta tako uporabno, kot je v uporabi listkovni katalog v primerjavi z OPACi. Naslednja karakteristika 1.0 bi bila konzumiranje. Torej biti uporabnik in konzument tistih vsebin, ki so ponujene. Brez debate okoli tega, ali je to dovolj, ali je moč stvari izpeljati drugače, ali je moč najti drugo mnenje. Primarna vsebina starejšega spleta je bil tekst in fotografije, kar je bilo v skladu s hitrostnimi zmogljivostmi interneta. Gre torej za to, da v starejšem spletu ni bilo enakosti, oz. vsaj navidezne emancipacije od nezmožnosti sodelovanja. Vse skupaj je šlo skozi koncept ''ex-cathedra'' med tistim, ki ponuja in tistimi, ki pasivno sprejemajo ponujeno.
Splet 2.0 ima te karakteristike obrnjene na glavo, saj gre v glavni meri tukaj za manifestacijo povezovanja. In to na več ravneh: povezovanje spletnih strani (Google), povezovanje spletnih dokumentov, povezovanje v delovnem okolju in povezovanje ljudi s svojimi interesi. Princip izgradnje sodobnega spleta je sodelovanje, ki ima tako pozitivne kot tudi negativne posledice; v glavnem pa je glavna ideja ta, da sodobni splet ustvarjamo vsi. Tako s svojimi navadami, informacijami, mnenji in povezavami. Težišče gradiva na spletu se je premaknilo na multimedijsko gradivo, ki izkorišča napredno tehnologijo in hitrost širokopasovnih povezav. Glavni princip pa se je iz ex-cathedra pasivnega sprejemanja premaknil na aktivno udeleženost, kjer je zabrisana meja med uporabnikom in proizvajalcev.
Knjižnice in knjižničarji uporabljajo aplikacije 2.0 tako za aktivno sodelovanje pri obveščanju svojih uporabnikov kot tudi za informiranje samih sebe in sprejemanju povratnih informacij o svojem delu, željah in potrebah uporabnikov.
Usmerjenost na uporabnike, participacija uporabnikov pri ustvarjanju vsebin,
Večja dostopnost informacij,
Spremenjene potrebe in zahteve uporabnikov, drugačen življenjski stil
http://www.whatshouldireadnext.com/
In kje se v vsem te znajdejo knjižnice? Hja, knjižnice so od vekomaj slovele kot hranilke znanja, posrednice modrosti in informacijskih virov. Takšnih ali drugačnih. Tukaj se potem znajdemo na precepu in lahko – kot mnogi do danes – začnemo govorit o Googlu kot o bedni konkurenci, ki ni prava; ne zagovarjati principov Wikipedije in podobno. S tem pa vendarle več povemo o sebi kot o teh storitvah. Sam menim, da Google ne more konkurirati klasičnemu poslanstvu knjižnic, a obenem je za knjižničarja sodobnosti horor, če se ne zna vpeti v te fenomene in ponuditi svoje ekspertize, informacijska znanja, logiko sprejemanja referenčnih zahtevkov in iskanja verodostojnih informacij. In tu je vloga knjižničarja – da ponudi knjižnico tudi v spletu 2.0.
V osnovi knjižnice v tem okolju tako kot vsi ostali – namreč tu ne uživajo monopolnega privilegija ponudnika informacij – sodelujejo kot odjemalci in hkrati kot ponudniki informacij. Za knjižnice ni nič drugače. To obenem pomeni obveščanje o svojih aktivnostih, dogodkih, novem gradivu, storitvah, dobrih virih, akcijah, kulturnih zaznamkih in drugih pomembnih fenomenih. Hkrati pa sprejemanje informacij o drugih knjižnicah, uporabnikih, o sebi, svojem delu, željah in potrebah uporabnikov. In seveda – skozi sintezo – povezovanje obeh funkcij in dajanje obeh vrst informacij v skupno rabo.
Knjižnice v 2.0 okolju so usmerjene k spodbujanju participacije svojih uporabnikov in se trudijo k večji dostopnosti informacij o sebi. To pomeni, da še nikoli ni bilo tako enostavno in hitro svojim uporabnikom povedati, katera knjiga je dospela v knjižnico (k praktično zastonj izposoji) in za kaj jo lahko uporabimo – kot danes. Seveda pa okolje 2.0 terja od knjižnic, da se zavedajo, kako se je življenje sodobnih uporabnikov knjižnic spremenilo. Uporabniki so vajeni hitrih informacij, dostopnih informacij in če je ne bomo ažurno priskrbeli mi oz. jih k temu obvestili, jih bodo našli nekje drugje. Mogoče slabše in manj verodostojne, a našli jih bodo. Hitreje kot si mi mislimo. Vseeno pa je knjižnicam na voljo ogromno orodij, preko katerih si tudi sami lahko pomagamo in vprežemo to povezovalno orodnost spleta 2.0 v svojo prid – eden takšnih dobrih primerov je spletna stran What should I read next: tu uporabniki izdelajo svoj seznam prebrane literature in na podlagi prebranega in njihovih okusov lahko za katerokoli knjigo pogledamo nove predloge – Amazon navkljub popularnosti ponuja zgolj priporočila na podlagi nakupov, tu pa so dejanski bralni seznami. Časi manjše produkcije, kjer se lahko v priporočilno branje zatečemo k ostareli knjižničarki, ki pozna vse knjige, so minili (Gabriel Zaid: Toliko knjig) – produkcija je prevelika, pa tudi knjižničarji so drugačni postali. In zato so takšna orodja več kot dobrodošla.
Stava “In a Google search of five keywords or phrases representing the top five news stories of 2007, weblogs will rank higher than the New York Times' Web site.” Besedilo stave med Daveom Winerjem, pionirjem blogov in Martinom Nisenholtzem, enem od glavnih pri New York Timesu. Dave je stavil, da bo v spletnem iskalniku Google pri iskanju glavnih novic (Associated Press) v zadetkih višje uvrščeni blogi kot pa spletna stran New York times. Zmagal je Dave s 3:2. Pomenljivo pa je dejstvo, da se je Wikipedia pri vseh zgodbah uvrstila višje. Danes, še nekaj let kasneje, se zdi triumf blogov in Wikipedije še večji, kajti Nytimes je skupaj še z drugimi novičarskimi viri pričel slediti ideji, da je dobra informacija tista, za katero se plača – in se začel zapirati ter zaračunavati svoje članke (objava v začetku aprila).
![Novi (e-)mediji in
knjižnice
Tomaž Bešter
tomaz.bester[at]gmail.com
facebook.com/bestertomaz
@tbesther
slideshare.net/tbesther](https://image.slidesharecdn.com/novie-mediji-140105045247-phpapp01/85/novi-emediji-in-knjinice-1-320.jpg)
