1. Poštnina plačana pri Pošti 1420 Trbovlje
03
LC Tim
INTERNO GLASILO DRUŽBE L A FA R G E CEMENT D.O.O. jESEN 2 011
okoljevarstveno
dovoljenje
V pričakovanju
državne odločitve
kamnolom
Plesko
Idejna zasnova
rehabilitacije
Posodobitev
elektrofiltra
Za še nižje vplive na
okolje
Cementarna in okolje
ISSN 1854-2816
otVorIlI IndustrIjsko pot
2. VSEBINA
10 Naše delo
Z otvoritvijo industrijske poti
smo proslavili 135-letnico
cementarne
04 novice
V pričakovanju državne
odločitve
Industrijska turistična pot
06 intervju
Rehabilitacija kamnoloma
Janez Malovrh, Plesko
dolgoletni direktor
cementarne v pokoju
14 Naši ljudje
Anketa
Sindikalni izlet na
Notranjsko in planinski
izlet v Begunjščico
LC Tim
interno glasilo družbe Lafarge Cement d.o.o.
17 naše povezave
Nova cementarna
08 naša varnost
letnik: 2011, številka 3
Kyràlyegyhàza
Izdajatelj:
Lafarge Cement, d.o.o.
Kolodvorska 5, Trbovlje Leto dni brez nezgode Poslovni partner:
telefon: 03 56 52 325
e-pošta: info@lafarge.si
Skupina Topdom
Odgovorni urednik: Obnova železniškega
Andrej Sopotnik
Uredniški odbor:
odpremnega mesta
Iva Dominkovič, Desanka Petrič, Špela
Malovrh, Gregor Uranič, Petra Kajič
Foto: arhiv Lafarge Cement, d.o.o.
Izvedba: Multima d.o.o.
Glasilo izhaja četrtletno
Naklada: 1150 izvodov
/ ISSN 1854-2816 /
Časopis je natisnjen na 100-odstotnem
recikliranem papirju.
Vse pravice pridržane. Noben del te
revije ne sme biti reproduciran, shranjen
ali prepisan v katerikoli obliki oziroma
na katerikoli način, bodisi elektronsko,
mehansko, s fotokopiranjem, snemanjem
ali kako drugače, brez predhodnega pisnega
dovoljenja družbe Lafarge Cement, d.o.o.
STRAN 2 | Lafarge CeMeNT SLOVeNIJa | 2011
3. 135 LET
Vrednih zaupanja.
Da, to so moja leta
D
ame, boste rekli, se ne sprašuje po letih, kaj šele, da svojo starost kar sama razglaša. Jaz jo, veste, z veseljem. Svojih
bogatih 135 let ne želim skrivati. Saj se mi – podobno kot v tistem oglasnem sporočilu – pogosto zgodi, da me kdo
ustavi in vpraša po letih, jaz pa zardim in potrdim: Da, to so moja leta. A nimam gub, da bi jih dokazala.
Gube so v cementarni tiste črne, prašne reči, ki tovarno umažejo in ljudem lahko škodujejo. In teh, vidite, je pri meni
z vsakim desetletjem manj. Kako se potemtakem ne bi ponosno postavljala pred vami in vam hitela na vse pretege
zatrjevati, da so sodobna tehnologija, ekološka osveščenost in nenazadnje ljudje, ki želijo delati in me ozaljšati, nekaj
najlepšega, kar se mi je v teh dolgih letih zgodilo.
Ob tem ne bi rada zanemarila spominov na svojo mladost. V sklopu danih razmer mi je bilo tudi takrat lepo. V spominu
mi je ostala predvsem delovna vnema tistih, ki so me daljnega leta 1876 zgradili, pa tistih, ki so skozi desetletja
prihajali na »šiht« podnevi in ponoči, da sem lahko nemoteno proizvajala cement, to dragoceno sivo srebro, iz katerega
je zgrajen moderni svet.
Tudi v tistih letih so me posodabljali in širili, a večidel zaradi povečevanja mojih moči. Takrat se niso toliko
obremenjevali z mojo podobo, res pa je, da tudi moda takrat tega ni narekovala. Danes – vidite – pa so se časi
spremenili. Pomembno je, kako izgledaš in še pomembneje je, kako tvoj izgled vpliva na druge.
V zadnjih letih se je zgodilo še nekaj zelo zanimivega - ljudje so se ustavili in rekli: »Dovolj«. Svet je poln odpadkov, ki
jih nihče več noče, a obenem ne ve, kam z njimi. Predstavljajte si, da se na tone gum in plastične embalaže, znajde
pred našimi domačimi vrati … Kaj lahko storimo z njimi? Jih zakopljemo pod zemljo? Znanstveniki so staknili glave
in ugotovili, da je za ljudi in naravo še najbolj koristno, če te odpadke koristno uporabimo kot energijo. Zakaj bi
odpadne gume, olja in plastiko odlagali v naravo ali kurili na domačih njivah, kresovih ali pečeh, ko pa so sežigalnice
in cementarniške peči za to veliko bolj primerne, saj v njih dosežemo veliko večje temperature. Goriva, pridelana iz
omenjenih materialov, so odlično nadomestilo fosilnim, ki jih je na našem planetu vse manj.
Zamislite si moj ponos in veselje, da sem po 135 letih ne le lepa, sodobna in čista, temveč tudi pomembna pri tako
velikih rečeh, kot so svetovna okoljska vprašanja. Ponosna sem tudi na številne uspehe mladih zasavskih športnikov,
umetniških duš in razvoj širšega zasavskega okolja. Takih dogodkov sem iskreno vesela, a obenem sem, to moram
dodati, tudi malo zaskrbljena. Nekateri namreč moje vloge ne razumejo na tak način. Pa ne bom obupala. Toliko
vsega sem že videla, toliko vsega doživela, da še vedno verjamem, da bo zmagala razsodnost in daljnovidnost tistih,
ki se bodo znali povzpeti nad domače razprtije in dokazati vsem, da sem vredna njihovega zaupanja. Hvala, ker mi
dokazujete, da vašega sem.
Vaša cementarna
2011 | Lafarge CeMeNT SLOVeNIJa | STRAN 3
4. NOVICE
OKOLJEVARSTVENO DOVOLJENJE
odločitev ministrstva za okolje bo pomembno
vplivala na prihodnost trboveljske cementarne
Na srečanju z mediji 11. oktobra smo Pojasnili smo argumente, ki dokazujejo, da pripravljena v sodnem procesu, ki ga vodijo
predstavniki družbe Lafarge Cement smo imeli v času uvedbe IPPC direktive (28. posamezni kmetje iz Zasavja proti štirim
predstavili ekonomske razmere v cementni 9. 2004) veljavno dovoljenje za sosežig več onesnaževalcem v Zasavju. Ta so prikazala
industriji, svoje argumente na zadnji vrst odpadkov, v katerem niso bili postavljeni vpliv vsakega posameznega onesnaževalca
obravnavi na ministrstvu za okolje 3. oktobra, nobeni dodatni pogoji za začetek uporabe na onesnaženost zraka v Zasavju, pri čemer
trenutno stanje obratovanja tovarne in odpadkov. Predložili smo tudi dokaze, da je prispevek cementarne k onesnaženosti
ključne rezultate emisijskega monitoringa. smo v obdobju 2004−2007 pridobili vsa zraka v Zasavju skromnih 2,1 % oz. 2,67 %.
potrebna pravnomočna gradbena dovoljenja,
Direktor družbe Janusz Miluch je uvodoma in podali utemeljitve, da je bila naprava Na srečanju z mediji je Martin Koprivc,
pojasnil, da cementarna Trbovlje trenutno sposobna za sosežig odpadkov. Kot dokaz, koordinator za ekologijo ter varnost in zdravje
obratuje na podlagi mnenja okoljskega da je naprava obstoječa, smo predložili pri delu, predstavil tudi rezultate trajnega
inšpektorja, ki pravi, da sme do polnomočnosti zapisnik poskusnega sosežiga iz leta 1990, emisijskega monitoringa v času obratovanja z
odločbe glede okoljevarstvenega dovoljenja ki je potekal pod nadzorom republiškega alternativnimi gorivi in brez v obdobju januar-
proizvajati cement brez uporabe alternativnih sanitarnega inšpektorata. Pri presoji, ali je maj 2011. Rezultati so pokazali, da ni prišlo
goriv. Predstavil je tudi trenutne ekonomske bila naprava v tistem trenutku obstoječa do povečanja emisij onesnažil v času uporabe
okoliščine poslovanja družbe. Med ključnimi ali nova, se namreč upoštevata dve merili: alternativnih goriv v primerjavi z obdobji,
poslovnimi kazalniki je izpostavil, da se je delovanje naprave na dan uvedbe direktive ko alternativnih goriv nismo uporabljali. To
od leta 2008 do danes poraba cementa v in gradbeno dovoljenje. Če je izpolnjeno eno pomeni, da sosežig alternativnih goriv ne
Sloveniji prepolovila, obseg proizvodnje v izmed obeh meril, se šteje, da je naprava povzroča dodatnega onesnaženja zraka.
trboveljski cementarni pa je trenutno 30 do 40 obstoječa. V primeru cementarne Trbovlje
% nižji kot v preteklosti. Prav tako dvoštevilčni sta bila izpolnjena oba pogoja: naprava je
upad porabe cementa beležijo na drugih trgih takrat že obratovala in imela pridobljeno
v Srednji Evropi. Direktor je posebej izpostavil veljavno gradbeno dovoljenje. V zvezi s tretjo
negativni vpliv uvoženega cementa, ki na temo na obravnavi, študijo vplivov na okolje,
trgu predstavlja že do 30 % celotne ponudbe je naša družba predložila podatke merjenja iz
in je cenejši od domačega cementa, saj je obdobja januar 2009 - marec 2011. V vsem
večinoma uvožen iz Turčije, kjer ne velja tem času je sistem trajnega monitoringa
stroga evropska okoljska zakonodaja. Zaradi pokazal ustreznost, torej obratovanje
oteženega ekonomskega položaja celotne cementarne pod zahtevanimi zakonskimi
panoge korporacija Lafarge optimizira svoje omejitvami za emisije. Hkrati so rezultati
proizvodne kapacitete na evropski ravni. skladni s strokovno oceno o vrsti in količini
Prihodnost cementarne v Trbovljah je tako odpadkov, uporabljenih kot gorivo, ki ga je ZZV
pomembno odvisna od končne odločitve Maribor pripravil leta 2007. Ta pravi, da zaradi
ministrstva za okolje glede okoljevarstvenega uvedbe sosežiga odpadkov zaradi sosežiga
dovoljenja. Z uporabo alternativnih goriv bi plastike, odpadnih olj in izrabljenih gum ne
ponovno postala stroškovno učinkovita, kar bo drugačnih ali večjih izpustov v okolje, kot
lahko bistveno vpliva na prihodnost tovarne se pojavljajo v postopku proizvodnje klinkerja
s 135-letno tradicijo proizvodnje cementa. in cementa s klasičnimi gorivi.
Na obravnavi 3. oktobra smo ministrstvu Kot dodatni dokaz je naša družba predložila TABELA
za okolje predstavili argumente proti rezultate treh sodnih izvedenskih mnenj Povprečna vrednost trajno merjenih
parametrov v letu 2011 z ločenimi
obravnavanju cementarne kot nove naprave. (iz let 2000, 2001 in 2007), ki so bila vrednostmi za obdobje nadomeščanja dela
fosilnih goriv z alternativnimi (AG) ter obdobji
uporabe zgolj fosilnih goriv.
SO2 NOx TOC Prah HCl HF
Obdobje
(mg/Nm3) (mg/Nm3) (mg/Nm3) (mg/Nm3) (mg/Nm3) (mg/Nm3)
2011 (februar + marec), uporaba AG 0 279 79 9 0,1 0
Zakonska dovoljena vrednost 2011 z AG 34 546 137 27 7 1
2011 (maj + junij), brez uporabe AG 0,585 313,5 81 8 0,1 0
Zakonska dovoljena vrednost 2011 brez AG 32 501 126 26 6 1
STRAN 4 | Lafarge CeMeNT SLOVeNIJa | 2011
5. PREDSTAVITVENA ZLOžENKA
otvoritev industrijske poti po
cementarni
Industrijski turizem vključuje obiske povezana z onesnaževanjem, hrupom, vročino, delom in sivino, na
delujočih podjetij in industrijske dediščine. drugi strani pa naj bi turizem predstavljal neokrnjeno naravo, mir,
Obiskovalcem omogoča vpogled v izdelke, prosti čas ter prostor za rekreacijo. Časi so se spremenili. Obiskovalci
proizvodne procese in zgodovinska ozadja radi zahajajo v mesta, v njih pa ne iščejo miru in počitka: ravno
podjetij. Njegov razvoj se je pričel že pred nasprotno, iščejo mesta, kjer se nekaj dogaja. In ogled industrijskega
100 leti z ogledi pridelovanja vin in čokolade obrata lahko takšne kraje naredi še bolj zanimive.
v Franciji ter pridelave sira na Nizozemskem. V Trbovljah je industrijska pot naletela na izredno pozitiven odziv.
Danes ponuja industrijski turizem priložnost Občina Trbovlje in nekatere druge ustanove se zavedajo, da lahko
za posamezna podjetja in tudi mesta. Posebej tudi zaradi tovrstnih projektov v Trbovlje zaide marsikateri dodatni
je zanimiv za področja s številno industrijo, obiskovalec, ki bo v tem okolju preživel dan, ali celo dva. V cementarni
kakršno je tudi zasavsko območje, saj lahko smo jih zgolj v zadnjih treh letih našteli preko tri tisoč. Nekaj utrinkov
pripomore k razširjenju turistične ponudbe ter iz otvoritve industrijske poti objavljamo v nadaljevanju, hkrati pa
poskrbi za neposredna in posredna delovna prilagamo zloženko o industrijski poti.
mesta.
Prijeten ogled ter vljudno vabljeni v trboveljsko cementarno!
Delež ljudi, ki obiskuje določene kraje
zgolj z namenom izrabe časa, se nenehno
zmanjšuje. Obiskovalci želijo več, želijo nekaj
zanimivega, izvedeti nekaj novega. Za to se
zdi Zasavje idealno mesto. Ob omogočenem
7 p o d ro b n e m sp o z n ava nj u p o s to p ka
pridobivanja cementa, ki ga predstavljamo v
tej številki revije, lahko v Zasavje goste privabi
točk predstavitev dela v termoelektrarni, steklarni,
rudniku, apnenicah in tako naprej. Našteto
predstavlja simbolno industrijo tega področja,
za ki bi jo bilo smotrno izkoristiti tudi v turistične
namene.
obiskovalce
Pa vendar obstajajo objektivni razlogi, zakaj
na tem področju v Zasavju še ni bistvenih
preko rezultatov. Sredstva za opremo industrijskih
3.000
poti in njihovo vodenje predstavljajo strošek za
podjetja. Sredstva regijske razvojne agencije
naj bi bila za tovrstne projekte sicer na voljo,
obiskovalcev a vsaj naše izkušnje kažejo nasprotno. Kje
torej iskati interes za organizacijo obiskov v
v cementarni tistih podjetjih, ki s svojimi izdelki niso vezana
na končnega uporabnika in si tako s tovrstno
v zadnjih dejavnostjo ne morejo obetati dodatnih
prihodkov (kot ga lahko npr. tovarna čokolade,
3 letih parfumov, pivovarna, ipd., ki obiskovalcem
ponuja tudi nakup svojih izdelkov in s tem
prihodke)? V primeru cementarne je bil
razlog za omogočanje vodenih ogledov
300 razmeroma preprost. Negativen ugled, ki ga
ima trboveljska cementarna, je predstavljal
obiskovalcev izredno velik razlog za vzpostavitev
industrijske poti. Z organiziranimi obiski
v prvih dveh cementarne želimo pokazati, da s tovarno ni
dneh po otvoritvi prav nič narobe, da deluje v skladu s predpisi
in da razpolaga z moderno tehnologijo.
poti
Povezava med turizmom in industrijo je nova PRILOGA LC TIMA
stvar. V preteklosti je bila industrija običajno Zloženka Industrijska pot po trboveljski cementarni.
2011 | Lafarge CeMeNT SLOVeNIJa | STRAN 5
6. INTERVJU
OB 135-LETNICI CEMENTARNE
janez malovrh, dolgoletni direktor
Cementarna se je skozi leta spreminjala. zalivanje, naslednji dan pa vode. Kot direktor
Kako se vi spominjate svojih začetkov? Dolgoletni direktor trboveljske sem si pa kar veliko privoščil. Spomnim se,
cementarne Janez Malovrh se kako smo enkrat potrebovali nek del za peč,
Kot študent kemijske tehnologije sem delal kljub upokojitvi še vedno rad ki se je ustavila. Dokumentov za carinjenje pa
diplomsko nalogo s področja cementa, in nismo uspeli urediti. Poklical sem v Avstrijo,
oglasi v cementarni in spremlja
sicer o dodajanju fosforne sadre surovini na mejo so mi pripeljali ležaj, jaz pa sem sedel
pri proizvodnji portlandskega cementa.
dogajanje v njej. Ob 135-letnici v avto in šel ponj. Na meji sem šefu carine
Leta 1967 sem diplomiral, leto pozneje po smo se z njim pogovorili tudi za povedal, da bom nelegalno uvozil zadevo.
odsluženem vojaškem roku pa sem se v naš časopis, saj nas zanima, Rekel sem mu: Cementarna stoji in zaradi
cementarni tudi zaposlil. Kot absolvent sem kako je v njegovem obdobju tega stoji tudi vsa gradbena industrija, ki jo
bil namreč štipendist cementarne. cementarna obratovala in se pokrivamo. Če želite, me kaznujte, ampak to
soočala s panožnimi in okoljskimi potrebujemo. Pa je sedel k meni v avto in sva
Niste takoj postali direktor? izzivi ter kako na to dogajanje se skupaj zapeljala čez mejo.
Ko sem prišel v tovarno, je bil direktor Ivo
gleda danes. Cement se je v preteklosti prodajal za med?
Pinterič. Za njim sta prišla še Franci Štojs in
Tomo Kus. Sam sem se zaposlil kot tehnolog. Nogometnemu ravno ne, moštvo pa V bistvu ga je primanjkovalo, saj je bila gradnja
Po letu ali dveh sem postal šef proizvodnje smo sigurno bili. Kolektiv je bil izredno zelo intenzivna. V tistih časih je v Sloveniji
klinkerja, cementa ter odpreme. Ves čas kompakten. V glavnem smo zaposlovali ljudi porasla poraba cementa na prebivalca
sem tesno sodeloval s tehničnim direktorjem s Kumljanskega, Trbovelj, nekaj malega je do 700 kilogramov letno. Tak porast so
Alfredom Petričem, ki se je v tovarni zaposlil bilo Hrastničanov in Zagorjanov. Imeli smo dosegli samo še Švicarji, ko so gradili
že tik pred drugo svetovno vojno in je bil razvoj tudi nekaj Bosancev, ki so bili izredno delovni alpske avtoceste in nihče drug na svetu.
cementarne po vojni v glavnem njegovo delo. in pripadni. V takšnem kolektivu so bili tudi Pri Američanih, na primer, kjer prevladuje
Petrič je bil velik strokovnjak. Bil pa je tudi rezultati dobri. Če se je kaj zavozlalo, se je montažna gradnja, znaša poraba cementa
velik ljubitelj nogometa. Po tej plati smo poleg angažirala vsa ekipa. Tudi sam sem poprijel na prebivalca do 200 kilogramov. V času
plavanja v Trbovljah podpirali tudi nogomet. za lopato, če je bilo treba. bivše Jugoslavije je ta poraba na prebivalca
Če povem na pol v šali: Vsak, ki je bil dober znašala tudi 350 kg. Mi smo oskrbovali trg
nogometaš, je dobil službo v cementarni. Verjetno imate zgodb in pripetljajev kar vzhodno od Celja, proti Avstriji in Madžarski.
nekaj? Ko so sredi osemdesetih let prejšnjega
Potem je bila cementarna podobna stoletja zaprli cementarno v Podsusedu (pri
nogometnemu moštvu? Marsikaj se je dogajalo. To so bili taki časi, Zagrebu), smo postali najbližja cementarna
da je danes na primer zmanjkalo veder za
STRAN 6 | Lafarge CeMeNT SLOVeNIJa | 2011
7. tega skoraj milijonskega mesta in s tem in steklarne. Tako da z njimi nismo imeli Lafarge svoje zaposlene na
pridobili pomeben trg. prevelikih težav. Poleg tega jim je cementarna srednjih in vodilnih položajih
pomagala tudi z gradnjo vodovoda na Zeleni pošilja na izmenjave, v druga
Kaj pa konkurenca v Sloveniji? travi, urejali smo jim ceste in podobno.
kulturna okolja, kjer z izmenjavo
Ljubljano smo pustili pri miru, tam so bili Pa danes?
izkušenj družbi doprinašajo
glavni Anhovčani. So pa oni včasih pripeljali izboljšave. Na ta način skupina
svoj cement v Prekmurje po takih cenah, da Danes je trboveljska cementarna v vseh uspeva povečevati svoj prihodek
smo se včasih kar pošteno udarili na trgu. pogledih ena najbolje urejenih v Evropi. za 0,1 do 0,2 odstotka na letni
Pri njih se je, kot se spomnim, v tistem času Obratuje v skladu z vsemi predpisanimi ravni.
zamenjalo kar nekaj prodajnikov, kar se je standardi, ima odžveplevalno napravo,
poznalo pri njihovi prodajni politiki, mi pa njeni izpusti so v skladu z dovoljenimi. Ne
smo imeli vodjo prodaje, ki so ga kupci dobro poznam večinskega mnenja Trboveljčanov, onemogočijo obratovanje peči. Če želiš kot
poznali. Bil je dosleden in je vse kupce enako ampak sam sem skoraj prepričan, da jih sekundarno gorivo uporabljati klorirane
obravnaval, kar se je ob raznih težavah, ki večina želi imeti cementarno tudi naprej. zadeve, moraš imeti izločevalnik klora. Se
smo jih imeli, obrestovalo. Nanjo so vezana delovna mesta, dobavitelji, pravi, nekje moraš klor ohladiti, ga ujeti in ga
nenazadnje je pomembno, da ohranjamo potem deponirati.
Tako intenzivne gradnje v bodoče ni več svojo industrijo v občini in državi. Sam sem veliko hodil po svetu in si ogledoval
pričakovati. sežigalnice in cementarne. Povedal bi, da
Svoje mnenje imate gotovo tudi o sosežigu sem se v sežigalnici v Zurichu lahko prepričal,
Kapacitete v gradbeništvu so bile po mojem alternativnih goriv? da so emisije iz čistilne naprave veliko večje
mnenju v preteklosti bistveno presežene. kot iz same cementarne. V tem primeru tudi
Večje gradbene firme so diktirale tempo Kdor s sežiganjem odstranjuje odpadke, je po sežigalnica ni rešitev. Najboljša je po mojem
zaslužka in na tem področju krivim za nastalo mojem mnenju zelo velik ekolog. Saj vendar mnenju še vedno cementarna.
situacijo Dars. Tu so še ekstremno visoke ne moremo zanamcem pustiti svet, zasut z
cene zemljišč, ki so bile v Sloveniji take že deponijami odpadkov. Ste novega direktorja že spoznali?
dolga leta. Če povem primer: ko smo mi Veste, boljše sežigalnice od cementne
kupovali tovarno, smo za kvadratni meter peči ni. Sežigalnica za naknadni sežig ima Da, srečala sva se in se pogovarjala. želel
kamnoloma plačali več, kot je takrat znašala maksimalno temperaturo nižjo od minimalne me je povprašati o nekaterih zadevah. On je
cena kvadratnega metra gradbene parcele temperature na koncu rotacijske peči. žvepla, marketinški človek. Biti danes v marketingu
sredi Dunaja. ki je v trboveljski surovini, brez odžveplevalne na Poljskem, kjer se cement še zelo dobro
naprave ne moreš odpraviti. žveplo, ki moti, prodaja, ni problem. Tu v Trbovljah je situacija
Cementarna je imela vedno vpliv na okolje. prihaja v sistem iz pirita, ki ga vsebuje drugačna. Na sploh se mi zdi, da bi morali
Kako ste se vi s tem soočali? surovina. Pirit razpade v zgornjih dveh ciklonih, v cementarni bolj odločno nastopiti in se
pri nizki temperaturi, kjer še ni kalcijevega zavzeti zase.
Zavedali smo se teh težav in jih tudi reševali. oksida, da bi se SO2 vezal nanj. Vse ostalo,
Sam sem se tega vprašanja dotaknil že v kar pa pride v peč, pa se veže in gre ven s Kakšna so vaša predvidevanja glede usode
diplomski nalogi, ko me je zanimalo, kako bi klinkerjem. V tem primeru je vseeno, ali vržeš cementarne?
lahko izboljšali produkt, a obenem zmanjšali v peč gume ali nafto. V nafti je ravno tako
porabo energije. Potem smo intenzivno delali veliko podobne »umazanije«, ki jo vnašamo v Če bi bil jaz še v cementarni, bi sigurno
na posodabljanju tovarne. Ko sem prišel v peč tudi s sekundarnimi gorivi. Ni pa možno poskušal vse, da bi se odnosi z okoljem
cementarno, je ta bremenila okolje s 3500 kot sekundarno gorivo uporabljati plastike kolikor mogoče normalizirali. Ne vem, zdi se
tonami prahu letno. Veste, enega zelenega z vsebnostjo klora npr. polivinilklorida. Klor mi, da se v cementarni premalo borijo. Po
lista ni bilo okrog cementarne, vse je bilo sivo, se v sistemu peči koncentrira, s surovino drugi strani je pa tudi to res, da je medijem
požgano, prašno. Ko sem odšel, so emisije se veže v kompleksne spojine, ki se lepijo uspelo doseči, da vse, kar povedo, označijo
prahu znašale le še nekaj sto kilogramov na stene izmenjevelca toplote in praktično za laž.
letno. Zdaj razglašajo, kako gre pri cementarni
za novo inštalacijo, za novo napravo. To ni
Kakšni pa so bili vaši odnosi z občani, res. Ta peč obratuje od leta 1972, bila je
predvsem s prebivalci Ravenske vasi, ki so bili Varstvo pri delu je v Lafargu na rekonstruirana leta 1976, ko smo namesto
najbolj prizadeti zaradi vpliva cementarne? prvem mestu. To področje v naši premoga začeli uporabljati olje. Vedno
preteklosti še ni bilo zrelo do smo dobili obratovalna dovoljenja, vedno
Roža vetrov kaže, da v osemdesetih odstotkih smo obratovali v okviru normativov; če pa
te mere, da bi se zavedali vseh
piha veter proti Zeleni travi. To je res. Ob kakšnega normativa nismo dosegli, smo
tem si upam trditi, da je kalcijev oksid, ki je
težav. Imeli smo tudi nesreče z dodatnimi investicijami zadevo uredili.
prihajal iz cementarne na tamkajšnjo zemljo, s smrtnim izidom. Uporabljali Preuredili smo elektrofilter peči, dogradili
pripomogel k njeni rodovitnosti. smo čelade in rokavice, ne pa odpraševanje hladilnika klinkerja in dogradili
Veste, prebivalci Ravenske vasi in drugi tudi varnostnih očal in drugih celo vrsto vrečastih filtrov. Lahko rečem, da
oškodovanci so zaradi teh industrijskih postopkov, ki so danes v se je v času mojega delovanja v cementarni
vplivov, ko so bile emisije dejansko presežene, cementarni obvezna praksa. močno izboljšal odnos do okolja. Zdaj pa naj
v preteklosti prejemali odškodnine od bi normativi, ki veljajo za vse druge, ne veljali
cementarne, elektrarne, kemične tovarne za Trbovlje. Tega ne razumem.
2011 | Lafarge CeMeNT SLOVeNIJa | STRAN 7
8. NAŠA VARNOST
IZBOLJŠAVE NA PODROČJU VARNOSTI
večjezična varnostna opozorila
V zadnjem času smo bili deležni kar nekaj izvesti letno preverjanje znanja iz varnosti in V ta namen smo izdelali in v tovarni izobesili
manjših izboljšav na področju varnosti v zdravja pri delu v cementarni in Apnencu. nove opozorilne table z navedeno obvezno
tovarni, kamnolomu, še posebno pozornost varovalno opremo in cono gibanja v šestih
pa smo posvečali hčerinskemu podjetju Konstantno se izvajajo dodatna usposabljanja različnih jezikih.
Apnenec iz Zidanega Mosta. V trboveljski zaposlenih in pogodbenih prevoznikov, ki Dodatno smo z namestitvijo cestnih ogledal
cementarni smo že v juniju – mesecu varnosti jih sproti seznanjamo tudi z morebitnimi označili varnejšo cono gibanja zaposlenih
– dogodek obeležili z organiziranjem splošnih novostmi, ki jih skupina Lafarge postopoma na nakladalni postaji med manipulacijo z
izobraževanj za zaposlene in pogodbene razvija in implementira. viličarji.
delavce s področja varstva pri delu in Trenutno posvečamo veliko pozornosti
področja urejanja varnosti v notranjem in voznikom kamionov za dostavo klinkerja, Poleg navedenega bi na področju izboljšanja
cestnem prometu. V novembru nameravamo predvsem zato, ker ne razumejo slovensko. varnosti in zdravja pri delu izpostavil še:
• dokončno se je implementiral sistem
registracije podizvajalcev z identifikacijskimi
karticami
POSODOBLJENO MESTO ODPREME žELEZNIŠKIH CISTERN • na stavbo bazena smo dodatno izobesili
table za obvezno vzvratno parkiranje, z
lepši izgled ter lažje in varnejše delo vratarji in zaposlenimi pa smo dogovorjeni,
da se priporočilo tudi upošteva,
• nadaljujemo z izvajanjem t. i. VFL
Tudi v času zastoja peči, ko ni proizvodnje klinkerja in v kamnolomu ne pridobivamo varnostnih pregledov delovišč oz. delov
surovine, zaposleni iz kamnoloma ne sedijo križem rok. Poleg raznih vzdrževalno čistilnih tovarn, katerih smo v letos izvedli že več kot
del v samem kamnolomu so se lotili tudi renoviranja in posodobitve izgleda nakladalnega 200,
mesta za polnjenje železniških cistern. Zahvala jim gre, da je izgled dela nakladalnega • poseben režim in nadzor dela je bil
mesta barvno osvežen in posodobljen tako, da se lepše sklada z okolico. vzpostavljen pri zamenjavi elektrod v
elektrofiltru hladilca klinkerja,
Poleg del na posodobitvi izgleda nadzornega prostora za polnjenje je prenovljen tudi podest • s konstrukcijskimi deli smo zagotovili
za dostop na železniške rinfuze. Delavcem na odpremi cementa, ki polnijo železniške varnejši dostop na vrh železniške rinfuze pri
cisterne in morajo med delom splezati na podest, da pripravijo cisterno za polnjenje, je odpiranju njihovih pokrovov,
omogočen varnejši in lažji dostop na cisterne. Zdaj je predvsem lažje tudi delo na cisterni, • v kamnolomu se izdelujejo nujno potrebne
ki sicer zahteva naporno prisilno držo. kabelske police za zamenjavo teh v
transportnem rovu,
V bližnji prihodnosti se načrtuje tudi čiščenje in barvanje obeh manjših silosov cementa, • v Zidanem Mostu smo bili prisotni na
tako da bo v kratkem celotno odpremno mesto železniških cistern dobilo povsem nov in predstavitveni vaji v sklopu meseca požarne
lepši izgled. varnosti.
Damjan Kovač
STRAN 8 | Lafarge CeMeNT SLOVeNIJa | 2011
9. NAŠE DELO
ELEKTROFILTER HLADILCA
Posodobitev z zamenjavo elektrod
V začetku 90. let smo se zaradi težav s investicije v primerjavi z drugimi pristopimo k sanaciji in delni posodobitvi filtra.
prašenjem odločili za sanacijo odpraševanja odpraševalnimi napravami višji. Prav tako je V začetku leta smo vgradili novo regulacijsko
klinker hladilca. Odpraševanje z obstoječimi filter občutljiv na spremembe temperature elektroniko za krmiljenje ene komore, v
multicikloni je bilo neprimerno in je povzročalo odpadnih plinov, količine vlage in podobno. oktobru pa smo zamenjali emisijske in
veliko težav. Poleg prašenja so naraščali tudi usedalne elektrode v komori 1 in 2, skupno
stroški samega vzdrževanja. Odločili smo se Delovanje samega filtra je dokaj enostavno: več kot 640 elektrod. Dela je izvajalo podjetje
za izgradnjo 4-komornega elektrofiltra, ki je prah, ki potuje s plini, se zaradi delovanja FILTRA s podizvajalci Monting Energetika in
bil v tistem času prvi tovrstni na območju unipolarnega naboja ionov, ki se pojavlja GIPIN iz Trbovelj. Vrednost del je znašala
bivše države. zaradi električne praznitve na emisijskih preko 150.000 EUR. Dela so bila končana v
elektrodah, nalaga in s pomočjo otresalnega predvidenem roku, najbolj pa je razveseljivo
Uporaba odpraševanja z elektrofiltri mehanizma spušča v transportni sistem. dejstvo, da smo poleg kvalitetno izvedenih
je smiselna v primerih, ko je potrebno del, projekt zaključili brez kakršnihkoli nezgod
odpraševati večje količine plinov na Delovanje omenjenega elektrofiltra je bilo in brez večjih kršitev varstva pri delu.
povišanih temperaturah. V cementni v vseh teh letih izredno učinkovito, saj so
industriji se prav zaradi tega uporabljajo bile vrednosti prašenja približno 5 mg/Nm3. Dušan Škalički
elektrofiltri za čiščenje odpadnih plinov iz Na podlagi rednih domačih inšpekcijskih
zraka rotacijskih peči, naprav za mletje in pregledov, pa tudi izredne revizije
sušenje materiala ter mlinov za cement. strokovnjakov iz Švice (Elex) in Nemčije
Specifične prednosti elektrofiltrov so, da (BHS), smo se odločili, da v letošnjem letu
DELA NA ELEKTROFILTRU
delajo z visoko stopnjo odpraševanja, kjer Zamenjali več kot 640 elektrod.
pri določenih pogojih dosegajo stopnjo
odpraševanja do 99,8 %. Prav tako imajo
možnost učinkovitega obratovanja tudi Glavni deli elektrofiltra
pri visokih temperaturah: do 450°C, če • ohišje filtra
je seveda filter primerno dimenzioniran. • emisijske elektrode
Pravilno dimenzioniran filter je relativno
• usedalne elektrode
neobčutljiv na spremembe količine prahu
• sistem za otresanje
v plinu. Stroški vzdrževanja so nizki,
padci tlaka in temperature so minimalni, • lijaki za zbiranje materiala
pa tudi strošek energije je nizek in • elektroagregati
znaša od 0,1 do 0,4 kWh za 1000 m 3. • visokonapetostni transformatorji
Potrebno pa je poudariti, da so stroški
USTANAVLJAMO OKOLJSKI SOSVET CEMENTARNE
Za redni dialog z našimi deležniki
Družba Lafarge Cement Trbovlje se je ob družbe predlagajo določene izboljšave. Vsebinsko bo okoljski svet obravnaval:
135-letnici svojega delovanja in 10 let po • uspešnost, delovanje in načrte družbe
vstopu v korporacijo Lafarge odločila, da Okoljski sosvet, ki se bo predvidoma sestajal Lafarge Cement na področju proizvodnje
ustanovi »okoljski sosvet«. Gre za poseben kvartalno, bo zasledoval naslednje cilje: cementa ter varovanja okolja,
organ, katerega člani bodo predstavniki • neposredno informiranje predstavnikov • okoljsko problematiko družbe Lafarge
različnih deležnikov naše družbe iz lokalnega ključnih deležnikov o aktivnostih družbe Cement in širšo okoljsko problematiko v regiji,
in širšega okolja, ki predstavljajo pomemben Lafarge Cement in posredno informiranje • razvoj družbe Lafarge Cement in potenciale
člen v lokalni, strokovni in poslovni skupnosti. širše javnosti o delovanju družbe in o njegovih razvoja Zasavja,
Glavni namen sosveta je omogočiti redni načrtih prek članov sosveta, • možne izboljšave v Občini Trbovlje in širše
dialog in sobivanje družbe z lokalnim okoljem. • izmenjava stališč in pobud med predstavniki v dolini Zasavja (na področju gospodarstva,
ključnih deležnikov in predstavniki družbe družbe, okolja).
Sosvet smo oblikovali po vzoru korporacije Lafarge Cement (o okoljski problematiki in
Lafarge, ki si na globalni ravni prizadeva možnih rešitvah, povezanih z družbo Lafarge Povabila za članstvo v okoljskem sosvetu smo
za dialog z deležniki, predvsem glede tistih Cement in širše z Zasavjem), predstavnikom lokalne, strokovne in poslovne
vidikov poslovanja, ki najbolj vplivajo na • aktivno vključevanje predstavnikov skupnosti posredovali v drugi polovici oktobra.
naravno in družbeno okolje in trajnostni deležnikov v konkretne aktivnosti družbe Na podlagi odziva na povabilo k članstvu
razvoj. S tem namenom je leta 2003 (npr. okoljske projekte, družbeno-odgovorne bomo organizirali prvi sestanek, predvidoma
ustanovila panel deležnikov, ki ga sestavljajo projekte), v novembru 2011, na katerem bomo skupaj
predstavniki strokovne javnosti. Ti na • krepitev razumevanja in konsenza v lokalni opredelili način delovanja okoljskega sosveta.
podlagi poročila komentirajo aktivnosti s skupnosti za delovanje družbe v Trbovljah
področja trajnostnega razvoja in upravi (krepitev lokalne koalicije).
2011 | Lafarge CeMeNT SLOVeNIJa | STRAN 9
10. NAŠE DELO
OTVORILI INDUSTRIJSKO POT
ob praznovanju 135-letne
tradicije proizvodnje cementa
v trbovljah
13. in 14. oktobra sta v prostorih
podjetja Lafarge Cement Trbovlje
potekali slovesnosti ob 135-letnici
delovanja cementarne. Prireditve
so se udeležili lokalni partnerji,
predstavniki lokalne skupnosti,
zaposleni, upokojenci in širša
javnost. Ob tej priložnosti je
cementarna Vrtcu Trbovlje predala
donacijo, s katero bo vrtec otrokom
omogočil bolj prijetno bivanje
v svojih prostorih, ter otvorila
industrijsko pot po cementarni,
svojevrstno pridobitev turistične
ponudbe v Zasavju.
PREREZ TRAKU
Industrijsko pot so slavnostno otvorili trboveljski
župan Vili Treven, predsednica Turističnega
društva Trbovlje Marija Juraja in generalni
direktor Lafarge Cementa Janusz Miluch (od
desne proti levi).
Vodeni ogledi industrijske
poti so mogoči po ZAPELI SO NAM SIMBOLNI ČEK ZA DONACIJO 5.000 EVROV
predhodnem dogovoru od Otroci iz vrtca z vzgojiteljico. Za prijetnejše bivanje otrok v trboveljskih vrtcih.
ponedeljka do petka.
Informacije in prijave za
posameznike nudi Turistično
društvo Trbovlje, večje
skupine pa se lahko obrnejo
neposredno na Lafarge
Cement Trbovlje.
Ogledi so možni za skupine
od 10 do 60 ljudi. KAJAKAŠ SVETOVNEGA MERILA PETER KAUZER žUPAN OBČINE TRBOVLJE VILI TREVEN
Z njim veslamo čez divje čeri in nepredvidljive "Veseli me, da je Lafarge Cement izkazal
brzice. pripravljenost izvesti ukrepe za zmanjševanje
vpliva na okolje."
STRAN 10 | Lafarge CeMeNT SLOVeNIJa | 2011
11. SEDEM TOČK POTI PRVA SKUPINA OBISKOVALCEV
Vsaka prikazuje del proizvodnega procesa. Po industrijski poti z varnostnim jopičem in čelado.
V SREDIŠČU TOVARNE DRUGI DAN OGLEDA ZANIMIVO IN POUČNO
Predstavitev preteklosti in investicij za čistejše Zaposleni in upokojenci. Obiskovalci so zbrano prisluhnili.
okolje.
Cementarna vse od svojega začetka pa v Trbovljah danes ena najbolj dovršenih v Industrijsko pot po cementarni je Lafarge
do danes predstavlja pomemben dejavnik skupini Lafarge.« Cement pripravil v sodelovanju s Turističnim
razvoja zasavskega gospodarstva. Bogata društvom Trbovlje. Gre za prvo tovrstno pot
nahajališča apnenca, bližina železnice in reke Trboveljski župan, Vili Treven, je v svojem v Zasavju in eno izmed prvih v Sloveniji, s
Save so omogočili proizvodnjo cementa, ki se nagovoru dejal: »Veseli me, da je vodstvo katero želimo proizvodnjo cementa približati
je začela leta 1876. Sprva je letna proizvodnja družbe Lafarge Cement, ki je eden izmed zunanjim obiskovalcem. Obiskovalci si lahko
obsegala 6 tisoč ton cementa, danes pa ima temeljev gospodarskega razvoja v trboveljski prek sedmih slikovitih točk na poti natančneje
cementarna kapaciteto proizvodnje 550 občini, izkazalo pripravljenost za izvedbo ogledajo postopke v proizvodnji cementa in
tisoč ton cementa. Leta 2002 je cementarna ukrepov, ki zmanjšujejo njen vpliv na prizadevanje tovarne za zmanjšanje okoljskih
prišla pod okrilje francoske družbe Lafarge. okolje. Občina Trbovlje podpira tovrstna vplivov.
V cementarni je bilo v zadnjih devetih letih prizadevanja cementarne, saj v občinski
izvedenih 32 milijonov evrov investicij, ki upravi spodbujamo zasavsko gospodarstvo Industrijska pot je odprta za splošno javnost.
so bile namenjene predvsem zmanjševanju k usmeritvi v trajnostni razvoj regije.« Za oglede vlada veliko zanimanje med
vpliva proizvodnje cementa na okolje. šolami in turističnimi društvi, v podjetju pa
135-letnico delovanja je cementarna Trbovlje se pripravljamo tudi na oglede cementarne z
Direktor Lafarge Cementa Janusz Miluch je obeležila tudi z donacijo Vrtcu Trbovlje in našimi poslovnimi partnerji.
ob visoki obletnici delovanja cementarne otvoritvijo industrijske poti. Direktor Lafarge
izpostavil: »Danes znamo cement proizvajati Cementa je simbolni ček za donacijo v višini
na način, ki je okolju in človeku veliko bolj 5.000 evrov predal ravnateljici vrtca Gordani
prijazen kot nekoč. Tudi v Trbovljah je Vranešič. Na dogodku se je za dolgoletno
skupina Lafarge izvedla številne investicije. podporo družbi Lafarge zahvalil tudi kajakaš
Z gotovostjo lahko trdim, da je cementarna Peter Kauzer.
2011 | Lafarge CeMeNT SLOVeNIJa | STRAN 11
12. NAŠE DELO
ZNANJE IN IZKUŠNJE KAMNOLOM PLESKO
konferenca o idejni načrt končne sanacije
eksplozivih in
miniranju
Vsaka cementarna za svojo
Od 18. do 20. septembra 2011 je v dejavnost potrebuje kamnolom
Lizboni na Portugalskem potekala ali drug vir pridobivanja surovine,
6. svetovna EFEE konferenca o ki ga mora v skladu s slovensko
eksplozivih in tehnikah miniranja zakonodajo (Zakon o rudarstvu;
ter 2. mednarodna konferenca o ZRud-1 Ur.l. št. 61/2010) po
izobraževanju inženirjev, minerjev končanem odkopavanju sanirati.
ter njihovemu certificiranju znotraj Prostoru mora torej dodati vrednost
EU. oziroma ga spremeniti v ekonomsko
izkoristljivega.
Prve konference, ki poteka bienalno, se je
udeležilo več kot 40 razstavljavcev in več
kot 300 udeležencev iz 50 držav, katerih
delo je povezano z eksplozivi. Proizvajalci, povzročenega z rudarskimi deli in vzpostavitvi
distributerji, minerji, profesorji, raziskovalci pogojev za novo rabo prostora«.
ter nenazadnje strokovnjaki s področij
tunelogradnje, podzemne izgradnje V letu 2011 smo tako tudi v trboveljski
objektov, rušenja objektov, miniranja na KAMNOLOM DANES cementarni pridobili idejni načrt končne
površinskih kopih, v kamnolomih in drugi so Obstoječe stanje kamnoloma 2011. sanacije kamnoloma po končanem
lahko prisluhnili predavanjem in si ogledali odkopavanju. Izdelalo nam ga je podjetje
predstavitve zanimivih projektov s celega Skupina Lafarge, ki je zavezana k varovanju za projektiranje in inženiring K Projekt L.
sveta. Med njimi izgradnjo predora pod okolja, je pripravila politiko rehabilitacije V njem so predstavljene idejne rešitve
Stockholmom na Švedskem, način izvedbe svojega kamnoloma po končanem krajinske ureditve prostora, ki vključujejo
sanacije površinskega kopa s poplavljanjem odkopavanju. Skupina namreč želi, da vsaka analizo obstoječega stanja, dolgoročni načrt
na Aljaski, način izračunavanja CO2 izpustov cementarna, ki v fazi proizvodnje pridobiva in dinamiko odkopavanja, odvodnjavanje,
težke gradbene mehanizacije v Franciji, osnovne surovine iz narave, degradirana izračun stabilnosti brežin, vplive izkoriščanja
rušenje starih zaklonišč iz 2. svetovne vojne področja po končanem izkoriščanju sanira. v navezavi na širšo okolico ter stanje
v Nemčiji, demilitarizacijo območij minskih Po definiciji rudarske zakonodaje pomeni izračunanih zalog ter virov. Projekt je
polj iz 2. svetovne vojne na Danskem, rehabilitacija kamnoloma »sanacijska dela, razdeljen na tehnični, grafični in ekonomski
možnosti skladiščenja amonijevega nitrata namenjena opustitvi izkoriščanja mineralnih del, ki vključuje izračun potrebnih sredstev
v trdnem stanju, »in situ« meritve pritiska in surovin s sanacijo degradiranega okolja, za sanacijo po variantah, opisanih v projektu.
temperature pri detonacijah komercialnih
razstreliv, sistem akreditiranja švedskih
podizvajalcev na področju vrtanja in
miniranja, napredne tehnike za znižanje
seizmičnih učinkov na okolje. Naslednja
konferenca bo v Moskvi septembra 2013.
Na drugi konferenci na temo evropskega
izobraževanja o eksplozivih ter certificiranju
tistih, ki z njimi rokujemo, pa smo slišali,
kako združiti branžo v računalniško mrežo,
v katero bi imele vpogled države članice EU
in posledično uvesti ustrezno izobraževanje
v učne programe posameznih držav članic
z namenom izdajanja certifikatov minerjem
in inženirjem. Na konferenci so predstavniki
skandinavskih držav in Velike Britanije
izrazili tudi skrb nad pomanjkanjem svojega
strokovnega kadra, ki ga je manj predvsem
zaradi strukturnih sprememb, upokojevanja,
mlajšim pa primanjkuje izkušenj.
Damjan Kovač KAMNOLOM V DALJNJI PRIHODNOSTI
KAMNOLOM ČEZ DESETLETJE
Predvideno stanje kamnoloma Plesko leta 2020. Predvideno stanje kamnoloma Plesko po
končanem odkopavanju.
STRAN 12 | Lafarge CeMeNT SLOVeNIJa | 2011
13. V projektu so predstavljene tri zaenkrat
samo idejne rešitve ureditve prostora. Od novembra 2010 do
Glede na obstoječi rudarski projekt se bo oktobra 2011 smo na treh
naveden prostor razprostiral na 82 hektarjih
površine na nadmorski višini 400 m. Idejne
področjih v kamnolomu
rešitve so se oblikovale v skladu s sedanjim Plesko pričeli z rehabilitacijo
stanjem bližnje okolice, potrebami družbe delov, kjer smo s
in naraščajočim trendom rekreiranja in pridobivanjem surovine
preživljanja prostega časa občanov v naravi. končali. Tudi s pomočjo
Seveda se bosta pred izvedbo del v projekt
mladih Trboveljčanov,
vključila tudi lastnik in lokalna skupnost.
Turističnega društva Trbovlje
Damjan Kovač in Zavoda za gozdove
Republike Slovenije smo
zasadili kar 770 dreves.
IDEJNA ZASNOVA 1
Rekultivacija z zatravitvijo in pogozditvijo
degradiranega področja.
Idejne zasnove vsebujejo:
• rekultivacijo z zatravitvijo in pogozditvijo degradiranega področja,
• umestitev športno rekreacijskih površin, poleg konvencionalnih
športov tudi progo za kolesarski spust (downhill), progo za gorske
kolesarje, poligona za rolkarje (half-pipe in skatepark), pokrito
plezalno steno ipd.,
• umestitev dirkališča s poligonom varne vožnje.
Zasajene akacije, breze,
lipe, divje češnje, trepetlike
in črne jelše bodo poskrbele
za dodatno zmanjšanje
vpliva pridobivanja surovine
na naravno okolje. Manj
bo prašenja in erozije. Ob
tem bodo zasajena drevesa
pripomogla k lepši okolici
ter nudila življenjski prostor
žuželkam in pticam.
IDEJNA ZASNOVA 2 IDEJNA ZASNOVA 3
Umestitev športno rekreacijskih površin. Umestitev dirkališča s poligonom varne vožnje.
2011 | Lafarge CeMeNT SLOVeNIJa | STRAN 13
14. NAŠE DELO
NADALJUJEMO Z UREJANJEM PODROČJA NOVOSTI IZ SINDIKATA
CEMENTARNE
obnova fasade stavbe v športnem duhu
bazena V minulih mesecih smo imeli predstavniki sindikata kar nekaj
sestankov, na katerih smo reševali tekočo problematiko ter se
dogovarjali o aktivnostih, ki potekajo v skladu z našim letnim
načrtom. Tako smo poskrbeli za nabavo kart za razna kopališča
V sklopu urejanja cementarne in njene okolice je prišla v septembru in terme, podpisali kar nekaj pogodb za uporabo oziroma
na vrsto tudi sanacija fasade zgradbe bazena. Impresivni betonski najem športnih objektov ter organizirali športne igre ob dnevu
objekt leži neposredno ob cesti, ki pelje iz oziroma v Trbovlje, cementarjev. Člani lahko po novem koristijo tudi telovadnico na
in predstavlja eno izmed bolj izpostavljenih zgradb na področju OŠ Tončke Čeč, kjer se lahko pomerijo v badmintonu, ki do sedaj
cementarne. Poškodovana in neprivlačna fasada objekta tako dobiva ni bil na seznamu rekreacijskih panog.
novo, svežo podobo.
Za ideje smo zadolžili študente ljubljanske Fakultete za arhitekturo,
ki so pripravili več predlogov za novo fasado. V cementarni smo se
odločili za bolj klasični predlog, ki bo vizualno povezal zgradbo bazena
in upravno zgradbo cementarne.
Sanacije fasadnih površin smo se najprej lotili s pranjem površin in
sanacijo poškodovanih konstrukcij. Pranje vseh fasadnih površin
smo izvedli s curkom vode pod pritiskom. Temu je sledila sanacija
korodiranih delov betonske konstrukcije, sanacija armature in
krpanje betonov s sanacijskimi maltami. Pri barvanju betonskih
površin smo na fasade najprej nanesli osnovni premaz, nato pa na
površine še dvakrat nanesli elastične barve za beton. Pri delu smo NAŠI IGRALCI BOVLINGA
uporabili materiale našega poslovnega partnerja, podjetja Jub, čigar Radi tekmujemo, še raje se družimo.
strokovnjaki so pripravili tudi tehnologijo sanacije.
Tudi letos smo ob dnevu cementarjev organizirali športne igre.
25-metrski zimski bazen je bil v cementarni sicer zgrajen leta 1972 Potekale so v različnih disciplinah, v njih pa so sodelovali tudi
in je trboveljskemu plavalnemu klubu omogočil kvalitetno treniranje naši upokojenci. Najboljši so prejeli tudi lepe nagrade v obliki
tudi izven poletne sezone. Bazen je od leta 2007 zaprt, trboveljska bonov, čeprav jih letos ni nihče pričakoval. Podelitev je potekala
cementarna pa še naprej ostaja glavni sponzor trboveljskega ob teniškem igrišču v kamnolomu Plesko, kjer nismo ostali niti
plavalnega kluba. lačni niti žejni. Po končani podelitvi smo se nekateri še zadnjikrat
v tej sezoni pomerili tudi v balinanju.
Seveda sindikalni zaupniki večkrat doživljamo neprijetne trenutke,
ko nas zaposleni dobesedno zasipajo z vprašanji v zvezi s
prihodnostjo naše tovarne. Ker seveda ne znamo odgovoriti na
mnoga vprašanja, se potrudimo informacije poiskati pri pristojnih,
vendar tudi tam večkrat ne moremo dobiti pravega odgovora.
Skupaj z zaskrbljenimi zaposlenimi tako upamo, da nam bodo
državni uradniki z izdanim dokumentom omogočili, da bomo še
prižgali baklo in zakurili v peči ter izdelovali cement iz našega
klinkerja in ne več uvoženega iz Avstrije in Madžarske, ki zdaj k
nam prihaja v dolgih kolonah vlačilcev.
Na koncu tudi tokrat lepo pozdravljamo vse naše zaposlene, ki so
na bolniškem staležu in jim želimo, da bi čimprej okrevali in se nam
pridružili v tovarni, čeprav tudi sami ne vemo, koliko časa bomo
še imeli delovna mesta.
Lepe pozdrave namenjamo tudi našim upokojencem, ki so
si uspeli s težkim delom v tovarni priboriti zasluženi pokoj, saj
vemo, da so bili nekoč pogoji dela v tovarni na nekaterih delih
dobesedno nemogoči. Z vsem spoštovanjem, vam vsem, ki ste
gradili, kar se zdaj sesuva kot kocke, želimo le zdravja. žal veliko
naših upokojencev ni več med nami.
Etbin Marin
BAZEN V NOVI PREOBLEKI
Nova fasada po zamislih študentov Fakultete za arhitekturo.
STRAN 14 | Lafarge CeMeNT SLOVeNIJa | 2011
15. NAŠI LJUDJE
BEGUNJŠČICA Naši jubilanti
Planinski izlet
(od julija do oktobra)
10 let dela:
Vili Dolinšek
30 let dela:
Andrej Lampe
Jubilantoma iskreno čestitamo!
Rešitev nagradne križanke iz prejšnje
številke LC tima: VARNO TUDI NA DOPUSTU
Nagrado prejmejo:
1. nagrada: knjigi Pikapolonica na prašni
cesti in Sijaj drugačnosti
Mijo Popović, Novi dom 33 b, Trbovlje
2. nagrada: knjiga Črna dolina
(fotografije: Antonio živkovič)
SKUPINSKA PLANINSKA
Vsi dobre volje. Marinka Vincek, Vodenska cesta 6,
Trbovlje
Begunjščica je pogorje v Karavankah vzhodno od Stola. Najvišji vrh je Veliki vrh z višino 2060 Jasna Drnovšek, Gabrsko 2, Trbovlje
metrov in nudi lep razgled na osrednjo Slovenijo.
3. nagrada: knjiga Odsev spomina
Teh razgledov smo bili deležni tudi cementarniški pohodniki. V lepem, za kakšno stopinjo (fotografije: Antonio živkovič)
prevročem vremenu smo uživali v gorski pokrajini in zložni poti po travnikih in redkem gozdu. Miran Slekovec, Javorje 20 a, Črna na
Najlepši so bili postanki v gozdni senci in v treh planinskih kočah, na katere smo naleteli na Koroškem
naši poti. Dan so nam popestrile tri dame z veliko začetnico D, in sicer Desa, Dani in Dragi. S Vid Razpotnik, Podlipovica 1, Izlake
svojo vztrajnostjo in dobro voljo so nam bile vsem v spodbudo. Franc Stošicki, Studenec 63, Studenec.
Vabimo tudi ostale, da se nam pri naslednjem izletu pridružite in preživite lep dan v prijetni Nagrade bomo poslali po pošti.
družbi. Čestitamo!
Herman Donik
ANKETA
Letošnjo obletnico smo obeležili skupaj z lokalno skupnostjo, zaposlenimi in našimi upokojenci. Povabili smo jih na ogled
tovarne in nove industrijske turistične poti. Ob tem smo naše upokojene sodelavce povprašali po njihovih vtisih in seveda
spominih, kako je bilo v cementarni takrat, ko so še sami službovali v njej.
darinka novak: marjan mežnarič
Ko sem jaz začela delati v cementarni, je bilo V cementarni sem se kot električar zaposlil leta
okrog nje takšno stanje, da bog ne daj, da si stopil 1946, upokojil pa sem se leta 1988. Lahko
iz uprave do proizvodne hale. Za kaj takega si rečem, da sem še vedno povezan s cementarno.
potreboval gumijaste škornje. Upokojila sem se leta Z veseljem spremljam, kako se spreminja njen
2003, pa takrat okrog tovarne še ni bilo asfalta. izgled. Če samo pomislim, kako je bilo včasih
Stanja takrat in zdaj se sploh ne da primerjati, tako okrog tovarne vse prašno in sivo, človek ne bi
zelo so zdaj vse uredili in posodobili. mogel verjeti. Ampak takrat so bili drugačni časi.
alfonz besednjak: anton virant:
Prvi delovni dan v cementarni sem naredil 15. V cementarni sem bil zaposlen kot kurjač
avgusta 1945 kot ključavničarski vajenec, od leta centralnega ogrevanja bazena, kar je zdaj
1990 pa sem upokojen. Razlike v samem izgledu avtomatizirano. Spomnim se, kako je bilo dvorišče
tovarne ne moreš opisati z nekaj besedami, pred cementarno včasih zasuto s kupi premoga,
tolikšna je. Ne razumem pa, kako to, da se mora silosi so bili polni železove rude, okrog je bilo
tako urejena in sodobna cementarna soočati s blato … Če si stopil do skladišča, si bil ves rdeč od
takimi nasprotovanji. Poglejte mene, delal sem surovine. Včasih je tudi smrdelo okrog po žveplu,
tukaj skoraj pol življenja, pa nimam posebnih da nam je bilo vsem slabo. Jaz sem se upokojil
zdravstvenih težav, razen tistih, ki pridejo z leti, leta 2003, a še z veseljem pridem v cementarno.
malo slabše slišim, vidim in sem malo počasnejši.
2011 | Lafarge CeMeNT SLOVeNIJa | STRAN 15
16. NAŠI LJUDJE
SINDIKALNI IZLET
Podali smo se na notranjsko
ENA SKUPINSKA
Med obnovljenimi barakami
bolnice Franje.
V soboto, 10. septembra, smo se v zgodnjih starosti se kolo še vedno vrti, kar smo lahko Tanko z debelim, razstavo čipk Cerkljanske
jutranjih urah odpravili na sindikalni izlet. preizkusili tudi sami. klekljarske sekcije Marjetica.
Tokrat nas je pot vodila do Idrije in Cerknega.
Po krajšem postanku smo se ustavili v Idriji, Po ogledu kamšta in rudniških lokomotiv Zadnji postanek je bil v Dolenjih Novakih
kjer je naše poglede že pred ogledom idrijske smo se sprehodili do Mestnega muzeja na Cerkljanskem, kjer smo se sprehodili do
kamšti pritegnil čudovit Scopolijev vrt, vrt Idrija v gradu Gewerkenegg, kjer smo si Partizanske bolnice Franja. V dnu globeli je
idrijske botanične dediščine. Kamšt, rudniška ogledali dve stalni razstavi. Stalno razstavo o dolga leta ostalo skritih 14 lesenih barak s
črpalka na vodni pogon za črpanje jamske poltisočletni zgodovini rudnika živega srebra pomožnimi objekti, ki jih je prizadelo hudo
vode, je bila postavljena leta 1790, od leta in mesta, ki obsega bogato geološko zbirko neurje 18. septembra 2007. Nedotaknjena je
1948 ni več v uporabi. Njena posebnost je z več kot 2.600 primerki kamnin, fosilov, ostala le ena baraka, ki jo je kar malce težko
leseno pogonsko vodno kolo s premerom rud ter mineralov, smo si ogledali skupaj z ločiti od ostalih, obnovljenih. Posledice neurja
13,6 m, ki je hkrati največje ohranjeno vodičko, razstavo Idrijska čipka z bogato so še vedno opazne, vendar je spomenik zelo
tovrstno vodno kolo v Evropi. Kljub visoki zbirko klekljanih idrijskih čipk pa sami. dobro rekonstruiran, zahvaljujoč mnogim
fotografijam in predhodno izdelanim načrtom.
Pot smo z avtobusom nadaljevali proti
Cerkljanskem muzeju, kjer sta na ogled stalni Lepo vreme smo izkoristili tudi za krajši
razstavi Cerkljanska skozi stoletja ter Pust je sprehod do bližnjega gostišča Gačnk v Logu,
kriv! Pripoved o cerkljanskih laufarjih. Poleg kjer smo imeli pozno kosilo, nekateri so prosti
teh smo si ogledali še dve občasni razstavi, čas izkoristili še za športne dejavnosti.
in sicer Medicinske sestre skozi čas ter
MUZEJSKA ZBIRKA IZ MUZEJA STALNA RAZSTAVA O ZGODOVINI RUDNIKA
Obleka z idrijsko čipko. Medicinske sestra skozi čas. Kapljice živega srebra.
STRAN 16 | Lafarge CeMeNT SLOVeNIJa | 2011
17. NAŠE POVEZAVE
MADžARSKA
Partnerstvo lafarge strabag
rodilo prvo cementarno
NALOžBA V PRIHODNOST MADžARSKE
Gradnjo so narekovali gospodarski razvojni načrti
države.
Septembra letos sta
Lafarge in Strabag odprla
svojo prvo cementarno
blizu mesta Pécs na
Madžarskem. Tovarna je
opremljena z najnovejšimi Cementarna Kyràlyegyhàza je
napravami, ki zmanjšujejo po skoraj tridesetih letih prva
vplive na okolje. zgrajena cementarna v Evropi.
Cementarna Kyràlyegyhàza, ki sta jo 15. sodelovanje in obenem prvi korak na področju
septembra otvorila Lafarge in Strabag, cementne industrije na Madžarskem. »Gre
je po skoraj tridesetih letih prva zgrajena za veliko več kot le za obrat, v katerem se
cementarna v Evropi. Opremljena je z proizvaja cement,« pravi Bruno Lafont.
Obrat v številkah:
najsodobnejšimi tehnologijami, ki omogočajo »Tovarna predstavlja naložbo v prihodnost
proizvodnjo visoko kakovostnih cementov v Madžarske, države, v kateri sem sam videl
skladu z najstrožjimi okoljskimi standardi. veliko dinamiko in še več možnosti.« • Letna proizvodna
Njene emisije CO2 iz goriva bodo nižje za zmogljivost:
10 odstotkov v primerjavi z emisijami iz Največ možnosti se obeta na podlagi 1 milijon ton cementa in
povprečnih peči v Evropi. gospodarskih razvojnih načrtov, ki jih 750.000 ton klinkerja
napoveduje madžarska vlada, in vključujejo
Cementarna stoji blizu železniškega omrežja predvsem gradnjo infrastrukture. Cemen- • Število zaposlenih:
in bo uporabljala za prevoz surovin in goriva tarna Kyràlyegyhàza s sodobnimi objekti in 130
tudi železniški transport. Tako bo prevoza napravami lahko proizvaja visoko kakovostne
s tovornjaki manj, s tem pa bo manj tudi cemente, ki kupcem prinašajo dodatno • Najvišja točka tovarne:
emisij toplogrednih plinov, ki jih povzroča dodano vrednost. Izdelke ponuja v razsutem izmenjevalec toplote, visok
cestni promet. Manj tovornjakov na cesti stanju in vrečah, uporabljajo pa se za projekte 105 metrov
pomeni obenem tudi manj motenj za okoliške v mestni gradnji, za ceste in stanovanjske
skupnosti. stavbe. Tovarna je že dostavila cement za
izgradnjo prihodnjega centra za raziskave in
Ob otvoritvi cementarne je Bruno Lafont, razvoj, ki se razvija v sodelovanju z Univerzo
generalni direktor Skupine Lafarge, poudaril, Pécs; hkrati sodeluje z družbo Audi na novem
da začetek obratovanja novega obrata razvojnem projektu v mestu Győr.
pomeni tudi dober začetek partnerstva
Lafargea in Strabaga, uspešno mednarodno
2011 | Lafarge CeMeNT SLOVeNIJa | STRAN 17
18. NAŠE POVEZAVE
NAŠ POSLOVNI PARTNER
skupina topdom
Skupina TOPDOM je na slovenskem trgu vodilni trgovec na področju kritin, gradbenega
sinonim za ponudnika kakovostnih izdelkov za materiala, fasadnih sistemov ter izolacijskega
gradnjo, obnovo in dom. Čeprav je na tržišču materiala, svoj vpliv pa krepi tudi na ostalih
pod sedanjim imenom poznana osem let, področjih. V letih 2010 in 2011 se prodaja
pa bogate izkušnje podjetij, ki jo sestavljajo, povečuje s širitvijo programa keramike in
segajo daleč v preteklost. Osrednja nit je ves sanitarne opreme, suhomontažnih izdelkov in
čas prodaja gradbenega materiala, ki so se stavbnega pohištva ter orodja in asortimana
mu skozi pestro zgodovino pridruževali ostali blaga za široko potrošnjo.
programi.
Skupina TOPDOM pa ni prisotna le v
Poslovno leto 2011 je Skupina TOPDOM Danes Skupino TOPDOM na slovenskem Sloveniji. Z ustanovitvijo podjetja v Bosni
začela s pomembnejšo pridobitvijo, tržišču sestavlja 17 podjetij, ki nastopajo in Hercegovini (Trgovina TOPDOM d.o.o.
saj je po izstopu največjega člana iz pod priljubljeno skupno trgovsko znamko Tuzla) je najboljši izbor svojega prodajnega
Skupine lahko izpeljala organizacijsko TOPDOM. Znani slogan »Za male in velike programa ponudila tudi kupcem na področju
posodobitev ter izboljšala vodenje in mojstre« izvrstno povzema bistvo, saj BiH. Svoj mednarodni značaj potrjuje tudi s
delovanje celotne Skupine TOPDOM. skupina s svojo obsežno ponudbo zadovoljuje članstvom v največjem evropskem združenju
Z razvojem prodajnega asortimana potrebe tako individualnih graditeljev, kot tudi trgovcev z gradbenim materialom, železnino
in prodajnih mest Skupina TOPDOM obrtnikov, izvajalcev ter investitorjev objektov. in sanitarno opremo – združenju EURO-MAT.
zadovoljuje tudi najzahtevnejše kupce in Za uspešnost pri zadovoljevanju zahtev trga
utrjuje svojo tržno pozicijo enega vodilnih je zaslužna učinkovita organiziranost, saj Poslovno leto 2011 je Skupina TOPDOM
trgovcev na področju izdelkov za gradnjo, podjetje TOPDOM skrbi za čim boljše nabavne začela s pomembnejšo pridobitvijo, saj
dom in obnovo. pogoje za člane skupine, za celovit nabor se je po izstopu največjega člana lahko
izdelkov ter veleprodajo, tako v tranzitu, organizacijsko posodobila ter izboljšala
kot iz visoko regalnega skladišča v Dolu, vodenje in delovanje celotne Skupine. Nov
kjer na 10.000 m2 površine ponuja širok način dela in še uspešnejše povezovanje
izbor asortimana ter kakovostno dostavo na članov Skupine TOPDOM je že v prvi polovici
prodajna mesta vseh pogodbenih partnerjev. leta 2011 prineslo očitne pozitivne rezultate.
Podjetja v Skupini TOPDOM z razvejano mrežo S prilagajanjem in učinkovitim izvajanjem
33 prodajnih mest po vsej Sloveniji skrbijo za prodajnih aktivnosti je Skupina TOPDOM,
prodajo individualnim kupcem in izvajalcem. kljub zmanjšanju števila prodajnih mest za 5
lokacij, dosegla ob polletju celo višje prihodke
Prav dejavniki, kot so širok prodajni program, kot v lanskem enakem obdobju in tako
razvejana prodajna mreža, strokovno izredno dosegla svoje optimistično začrtane cilje.
dobro usposobljeno prodajno osebje ter
odlično sodelovanje z izvajalci, so adut, Na novo začrtana strategija Skupine
SKUPINA TOPDOM
Sinonim za ponudnika kakovostnih izdelkov zaradi katerega je Skupina TOPDOM postala TOPDOM se je začela izvajati že v letu 2011
za gradnjo, obnovo in dom. z odpiranjem novih prodajnih mest članov
Skupine TOPDOM. Razvoj pa se bo nadaljeval
tudi v letu 2012 po začrtanem srednjeročnem
planu.
Z razvojem prodajnega asortimana in
prodajnih mest Skupina TOPDOM tako
zadovoljuje tudi najzahtevnejše kupce in
utrjuje svojo tržno pozicijo enega vodilnih
trgovcev na področju izdelkov za gradnjo,
dom in obnovo.
DODATNE INFORMACIJE
TOPDOM d.o.o.
Dol pri Ljubljani 28 b
1262 Dol pri Ljubljani
Tel.: 01/ 5890 700
Fax: 01/ 5890 701
info@topdom.si
www.topdom.si
STRAN 18 | Lafarge CeMeNT SLOVeNIJa | 2011