SlideShare une entreprise Scribd logo
1  sur  20
Télécharger pour lire hors ligne
Poštnina plačana pri Pošti 1420 Trbovlje




                                                                                                                            02



                                           LC Tim
                                            INTERNO   G L A S I LO   DRUŽBE   L A FA R G E   CEMENT   D.O.O.   p olet j e   2 012




                                                                                                                     MESEC
                                                                                                                     VARNOSTI
                                                                                                                     5-stopenjsko
                                                                                                                     ocenjevanje rizikov




                                                                                                                     INDUSTRIJSKA
                                                                                                                     TURISTIČNA
                                                                                                                     POT
                                                                                                                     Obiskali so nas
                                                                                                                     francoski in slovenski
                                                                                                                     dijaki

                                                                                                                     TRAJNOSTNI
                                                                                                                     RAZVOJ
                                                                                                                     Nove ambicije do 2020


                                           Za lepše
                                           Trbovlje
                                           NADALJUJEMO Z ZASAJANJEM 			
ISSN 1854-2816




                                           IN OBNOVO FASAD
12 Naše delo
                                                                                          Obiskali so nas slovenski
                                                                                          in francoski dijaki




                                               04     Novice

                                                      Zaključujemo z
                                                      reorganizacijo

                                                      Trajnostne ambicije 2020




                                               06     Intervju

                                                      Haimo Primas, finančni
                                                      direktor, in Andrew Schmidt,        Urejanje vstopa v Trbovlje
                                                      tehnični direktor



                                                                                     16 Naši ljudje
                                                                                          Društvo upokojencev
                                                                                          cementarne Trbovlje




LC Tim
interno glasilo družbe Lafarge Cement d.o.o.
                                                                                     17   Naše povezave

letnik: 2012, številka 2
                                                                                          43. Lučkin memorial
Izdajatelj:
Lafarge Cement, d.o.o.
Kolodvorska 5, Trbovlje
telefon: 03 56 52 325
                                               10     Naša varnost

e-pošta: info@lafarge.si
                                                      Junij, mesec varnosti
Odgovorni urednik:
Andrej Sopotnik                                       Petstopenjsko ocenjevanje
Uredniški odbor:
Iva Dominkovič, Desanka Petrič, Špela                 rizikov
Malovrh, Gregor Uranič, Petra Kajič

Foto: arhiv Lafarge Cement, d.o.o.
Izvedba: Multima d.o.o.

Glasilo izhaja četrtletno
Naklada: 1150 izvodov
/ ISSN 1854-2816 /
                                                                                          Poslovni partner
Časopis je natisnjen na 100-odstotnem
recikliranem papirju.
                                                                                          Trgovski center Jernej
Vse pravice pridržane. Noben del te
revije ne sme biti reproduciran, shranjen
ali prepisan v katerikoli obliki oziroma
na katerikoli način, bodisi elektronsko,
mehansko, s fotokopiranjem, snemanjem
ali kako drugače, brez predhodnega pisnega
dovoljenja družbe Lafarge Cement, d.o.o.



STRAN 2            |   Lafarge CEMENT SLOVENIJA   |   2012
Mesec varnosti!

V
    času, ki ga živimo, dobiva varnost posameznika vedno večji pomen. Ali se tega glede na hiter tempo življenja sploh
    zavedamo, pa je vprašanje, na katerega bi si moral posameznik odgovoriti sam. Vpetost v vsakdanje aktivnosti, tako
    na službeni ravni kot na zasebni, vpletajo posameznika v premagovanje rizikov, ki jih - nezavedajoč se, premaguje s
    sistemsko urejenimi rešitvami in organiziranimi pristopi v družbi. Sodobno urejena zakonodaja nekako usmerja tok
    dogajanja, tako na področju urejanja varnosti v gospodarstvu, kot tudi v javnem delu prebivalstva. Tudi statistični
    podatki kažejo pozitiven trend na področju vsesplošne varnosti. Pa vendar je na področju varnosti potrebno postoriti
    še zelo veliko. Tega se kot posamezniki bolje zavemo, ko naletimo na kakšno negativno izkušnjo s poškodbo ali pa so
    vanjo vpleteni naši bližnji. Preventivno delovanja na področju varnosti je tista dobra praksa, ki se je do sedaj pokazala
    kot najenostavnejša in najbolj učinkovita. Vzgoja in izobraževanje na področju varnosti v vseh sferah je ključ za
    doseganje še boljših rezultatov in garancija za večjo varnost.

    Zadnjih nekaj let je v skupini Lafarge že postala tradicija, da v mesecu juniju povsod po svetu zaposleni dodatno
    posvečamo pozornost varnosti in zdravju pri delu in varnosti na splošno. Tematike za pogovore v »varnostnih kotičkih«
    po oddelkih, ki smo jih izbrali za letos, se tičejo ravno področja preventivnega delovanja. Gre tudi za samoiniciativnost
    pri izbiri vsakdanjih tem o varnosti in ob sproščenem pogovoru o različnih dosedanjih izkušnjah in porajanju novih
    idej, dajejo osnovo za nadgradnjo področja varnosti in zdravja pri delu in varnosti na splošno. Prepogosto namreč
    zaposleni v podjetjih pojmujejo varnost le kot normativno urejanje dejavnosti, ki jo je potrebno izvajati, ker tako zahteva
    zakonodaja. Namen preprostih izmenjav izkušenj v odprtem pogovoru je ravno v tem, da se pokaže nasprotje temu
    in da se prepozna, da je zakonodajno urejanje le pripomoček za sistemsko urejanje, vse ostalo pa je odvisno od nas
    samih, našega pojmovanja varnosti in zavedanja, da sami kot posamezniki lahko največ storimo za svojo varnost in
    varnost svojih sodelavcev, prijateljev in sorodnikov. 



                                                                                                  Martin Koprivc
                                                         	             Koordinator za zdravje in varnost pri delu




                                                                   2012 |    Lafarge CEMENT SLOVENIJA               |   STRAN 3
NOVICE



Za ohranitev cementarne v Trbovljah

Zaključujemo reorganizacijo
Lafarge Cement zaključuje s programom reorganizacije, katerega cilj je ohranitev cementarne v Trbovljah
ob zmanjšanem obsegu proizvodnje kot v preteklosti. Postopek je potekal skladno z najvišjimi standardi
veljavne delovno-pravne zakonodaje, vanj pa so bili aktivno vključeni tudi predstavniki sindikata in
sveta delavcev. S tem ukrepom se bo število zaposlenih v trboveljski cementarni in hčerinskem podjetju
Apnenec zmanjšalo za 51 delavcev. Od tega se jih bo v naslednjih mesecih na Zavod za zaposlovanje
prijavilo 35, za ostale pa je podjetje v okviru Programa razreševanja presežnih delavcev našlo druge
rešitve.

V reorganizacijo in krčenje delovnih mest je      Prav nekonkurenčen položaj in izredno              zaposlenih v Trbovljah. Ocenjujemo, da smo
bilo vodstvo prisiljeno zaradi negotovosti pri    zahtevne gospodarske razmere so nas                skupaj našli najbolj optimalne rešitve v
pridobivanju okoljevarstvenega dovoljenja in s    prisilile v zmanjševanje števila zaposlenih.       trenutni situaciji. Seveda pa to ne spremeni
tem prepovedi uporabe alternativnih goriv ter     Pred nami je zahtevno obdobje, vendar              kritičnosti dejstva, da je zdaj na Zavodu za
zaradi izredno težkih razmer v gradbeništvu.      odločitev korporacije Lafarge o nadaljevanju       zaposlovanje prijavljenih že okoli 1300 ljudi iz
V okviru procesa reorganizacije je bil izdelan    proizvodnje cementa v Trbovljah dokazuje, da       Trbovelj in da se bo z današnjim dnem stopnja
program razreševanja presežnih delavcev in        želi tudi v prihodnosti obdržati to cementarno.    brezposelnosti v našem kraju približala 20
ukrepov za preprečitev škodljivih posledic        V kakšnem obsegu bo cementarna                     odstotkom«.
prenehanja delovnih razmerij. Vodstvo             dolgoročno poslovala, bo odvisno predvsem
podjetja je namreč skupaj s sindikatom            od dovoljenja za sosežig alternativnih goriv
in svetom delavcev v skladu z napovedmi           ter razmer na trgu. Navkljub poslovanju v
izčrpno preučilo različne možnosti rešitev        manjšem obsegu bomo tudi v prihodnje
za presežne delavce. Gre za prezaposlitev         usmerjeni k izpolnjevanju pričakovanj tako
delavcev v cementarne družbe Lafarge v            partnerjev, kupcev kot tudi lokalnega okolja.«
sosednjih državah ali v druge gospodarske
družbe.                                           Reorganizacija, ki je zajela celotno strukturo
                                                  zaposlenih, od vodstvenega kadra do                                        Etbin Marin
                                                  zaposlenih v proizvodnji, je potekala                                      Predsednik sindikata
                                                  v celotni Skupini Lafarge. Z združitvijo
                                                  poslovnih enot Lafarge v Srednji Evropi v eno      Predsednik sindikata Etbin Marin dodaja:
                                                  organizacijo s petimi tovarnami in šestimi         »Pogovori in pogajanja z vodstvom so potekala
                                                  trgi (Avstrija, Hrvaška, Češka republika,          zelo korektno, saj se naše vodstvo na več
                                                  Madžarska, Slovaška in Slovenija) je prišlo        področjih trudi zagotoviti socialno varnost in
                        Janusz Miluch             tudi do reorganizacije vodstev v posameznih        najti novo zaposlitev za čim več zaposlenih,
                        Generalni direktor        nekdanjih poslovnih enotah. Trboveljsko            ki so na spisku presežnih delavcev. Vemo, da
                        cementarne                cementarno tako zapuščata Andrew Schmidt,          za vse ne bomo mogli poskrbeti, čeprav smo
                                                  tehnični direktor, in Haimo Primas, finančni       mnenja, da smo člani pogajalske skupine
Generalni direktor cementarne Janusz              direktor, na lokalni ravni pa se prav tako         storili vse, kar je bilo v naši moči. Lahko
Miluch je pojasnil: »Cilj pogajanj s sindikatom   ukinjajo nekatere funkcije.                        trdimo, da je vodstvo do danes ugodilo prav
in svetom delavcev je bil ohranitev kar                                                              vsem našim zahtevam«.
največjega števila zaposlenih. Verjamem,
da nam je skupaj z zaposlenimi to v največji                                                         Vodstvo Lafarge Cementa je ob zaključku
možni meri tudi uspelo. Še vedno pa ostaja                                                           reorganizacije tudi poudarilo, da si bo
dejstvo, da je trboveljska cementarna                                                                cementarna še naprej prizadevala za
nekonkurenčna. Lafarge Cement namreč                                                                 pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja, ki
še vedno nima okoljevarstvenega dovoljenja                                                           bi ji omogočilo uporabo alternativnih goriv,
in zato pri proizvodnji cementa ne sme                                    Desanka Petrič             s tem povečalo njeno konkurenčnost na
uporabljati alternativnih goriv, in to kljub                              Predsednica sveta          trgu in posledično tudi ustvarilo možnosti za
dejstvom, da delujemo z enako visokimi                                    delavcev                   vzpostavitev večjega obsega proizvodnje in s
okoljskimi standardi kot ostale cementarne                                                           tem delovnih mest. 
ter številni industrijski obrati v Evropski       Predsednica sveta delavcev Desanka Petrič
uniji. Naš primer pridobivanja dovoljenja         je ob zaključku reorganizacije dodala:
z vsemi zapleti, ki smo jim bili priča, je        »Delavci smo se ves čas pogajanj zavedali,
osamljen tako v Sloveniji kot v celotni Evropi.   da je bil naš cilj ohraniti kar največje število


STRAN 4      |   Lafarge CEMENT SLOVENIJA                 |   2012
Pariz 2012                                         TRAJNOSTNE                                    Trajnostne ambicije 2020

Evropski svet                                      AMBICIJE                                      Lafarge predstavil

                                                  2 20
delavcev (ESD)                                                                                   34 novih ambicij
                                                                                                 s področja
                                                              ŠTEVILKE
                                                              IN CILJI
Kot predsednica sveta delavcev sem se od
5. do 7. junija letos že tretje leto zapored                                                     trajnostnega razvoja
udeležila evropskega sveta delavcev v Parizu.
Večino predstavnikov iz drugih držav in drugih                                                   za leto 2020
divizij že poznam, vsi pa smo z veseljem
sprejeli nekaj »novih« članov. Med njimi tudi                                                    Lafarge je vstopil v novo fazo svojih trajnostih
predstavnika cementarne iz Madžarske,             Devet večjih ambicij, ki naj                   zavez z uvedbo trajnostih ambicij 2020. 34
ki nas že kar nekaj mesecev zalaga s              bi jih dosegli do leta 2020:                   novih trajnostnih ambicij z zastavljenimi
klinkerjem, in predstavnika iz Mannersdorfa.                                                     kvantitativnimi cilji se nanaša na tri glavne
Obema sem ob kavi pojasnila, zakaj naša                                                          stebre trajnostnega razvoja - socialnega,
tovarna ne obratuje s polno zmogljivostjo in      1. Za 33 % znižati naše emisije CO2 na         gospodarskega in okoljskega.
porabila kar nekaj časa, da sem ju seznanila         tono cementa v primerjavi z letom
s podatki, kje tičijo vzroki za to.                  1990.                                       Predsednik in glavni izvršni direktor Lafargea
                                                                                                 Bruno Lafont je ob tem dejal:
                                                  2. Uporabiti 50 odstotkov nefosilnih goriv
Prvi dan smo predstavniki delavcev izmenjali                                                     "Trajnostne ambicije 2020 so nadaljevanje
                                                     v naših cementarne do leta 2020
svoje izkušnje, se seznanili s problemi v            (vključno s 30 odstotki biomase).           našega programa 2007-12, na koncu
tovarnah, ki so nastali z novo reorganizacijo                                                    katerega smo dosegli našo ključno zavezo
v celotni korporaciji Lafarge, in pripravili      3.	 Izvesti 20 % našega betona z               za zmanjšanje neto emisij CO 2 na tono
vprašanja za generalnega direktorja, Bruna            vsebnostjo ponovno uporabljenih ali        proizvedenega cementa za 20 odstotkov.
Lafonta, ter njegove ekipe. Drugi dan smo se          recikliranih materialov.                   Trdno sem prepričan, da se zelena ekonomija
seznanili z delovanjem celotne korporacije v                                                     ne more zgoditi brez zelene industrije in da
letu 2011. Vsi načrti niso bili polno doseženi,   4. 	Na področju varnosti in zaščite pri delu   ni trajnostnega razvoja brez odgovorne
med njimi tudi ta, da bi ženske zasedle 20            doseči, da se nihče od zaposlenih ne       industrije, ki se zaveda svojega socialnega
odstotkov pomembnih delovnih mest. Tretji             bi smrtno ponesrečil ter bi praktično      prispevka in vodi lastne spremembe. S tem
                                                      odpravili izgubo časa zaradi incidentov
dan nas je natanko ob napovedanem času                                                           programom, ki vključuje 34 novih ambicij,
                                                      naših zaposlenih in pogodbenih
pozdravil gospod Lafont. Sledila so vprašanja,        podizvajalcev.                             iščemo možnosti za ustvarjanje vrednosti
med prvimi so bili seveda na vrsti domačini.                                                     za vse naše javnosti - delničarje, kupce,
Kot prva ženska predstavnica delavcev             5. Doseči, da bodo ženske zapolnjevale         zaposlene in lokalne skupnosti v bližini naših
(med 28 člani ESD smo samo 4) sem prišla             35 % višjih vodstvenih položajev.           proizvodnih obratov. Te ambicije opredeljujejo
do besede malce pred prvo pavzo. Moje                                                            naše zaveze za prihodnost in naš prispevek k
vprašanje se je nanašalo na vizijo Lafargea       6. Prispevati 1 milijon prostovoljnih ur       trajnostni družbi." 
za slovensko cementarno. Prvič po 136 letih          letno za lokalno izbrane projekte.
obratovanja smo morali odpustiti delavce.
Gospod Lafont mi je odgovoril, da je s            7. Izvesti načrt za lokalno ustvarjanje        TRAJNOSTNI RAZVOJ
                                                     novih delovnih mest v 75 % držav, v
stanjem naše cementarne zelo natančno
seznanjen, poudaril pa je, da je slovenski trg,
                                                     katerih poslujemo.                          Dolgoročna in trajna
kljub problemom z neusklajeno zakonodajo,         8.	 Omogočiti dostop do cenovno                zaveza
potencial za prihodnost naše korporacije. V           dostopnih in trajnostnih stanovanj za
našo tovarno je bilo vloženih veliko sredstev,        2 milijona ljudi.                          Lafarge že vrsto let deluje pri postavitvi zgleda
zato je potrebno pridobiti IPPC dovoljenje                                                       v vodenju trajnostnega poslovanja v smislu
za uporabo alternativnih goriv, s kakovostjo      9. Ustvariti prodajo v višini treh milijard    varovanja okolja, družbene odgovornosti in
cementa zadostiti zahtevam kupcev in                 evrov letno v novih trajnostnih             upravljanja podjetja. Leta 2000 je bil Lafarge
povečati tržni delež.                                rešitvah, izdelkih in storitvah.            prvi proizvajalec na področju gradbenih
                                                                                                 materialov, ki je javno določil cilje za
Naloga našega vodstva, nas, ki smo ostali, in     Te ambicije so rezultat obsežnega              zmanjšanje emisij CO2. Leta 2001 je bil eden
občinskega vodstva, je, da kljub drastičnemu      skupnega pristopa. 18 mesecev je Lafarge       prvih CAC 40 podjetij, ki objavljajo celovito
zmanjšanju števila zaposlenih, ne dopustimo       sodeloval z zaposlenimi in vodji poslovnih     poročilo o svojih prizadevanjih za trajnostni
zaprtje cementarne v Trbovljah. To bi samo še     enot, s skupino zainteresiranih javnosti,      razvoj ter oblikujejo temeljna partnerstva z
poslabšalo stanje v občini (brezposelnost, vse    glavnimi partnerji, kot sta WWF in Care,       organizacijami, kot sta WWF in Care. Od leta
slabši socialni položaj), zato tega – čeprav      ter našim mednarodnim svetovalnim              2007 je Skupina izvajala program trajnostnih
se večina pomembnih državnih organov ne           odborom s ciljem, da vsi omenjeni izrazijo,    ambicij, ki določa prednostne naloge in
ukvarja s tem – ne smemo dopustiti.              kaj pričakujejo od svojega podjetja in kaj     merljive obveznosti. Lafargeevo poročilo o
                                                  bi po njihovem mnenju lahko Lafarge še         trajnostnem razvoju za leto 2012 in brošuro
                                  Desa Petrič     prispeval v družbi.                            s podrobnostmi o vseh ambicijah najdete na
                                                                                                 www.lafarge.com. 


                                                                              2012 |      Lafarge CEMENT SLOVENIJA                 |   STRAN 5
INTERVJU




                      haimo primas
                    Finančni direktor




POGOVARJALI SMO SE

Finančni in tehnični direktor stopata naproti
novim izzivom
S kakšnimi vtisi zapuščata Trbovlje in                                                   povsem novega nabora izdelkov, zagotovili
Slovenijo?                                       Haimo Primas, finančni direktor,        smo trden finančni položaj tovarne in pa
                                                     in Andrew Schmidt, tehnični         seveda kakovostno in učinkovito varnost pri
Primas: Trboveljska cementarna gre skozi               direktor, po nekaj letih dela     delu.
zelo težko obdobje, težave ima z interesnimi
                                                    pri nas zapuščata trboveljsko
skupinami, izgubo dovoljenja za uporabo                                                  Primas: V mojem primeru je bilo morda malo
alternativnih goriv, izgubo zaupanja pri
                                                      cementarno. Medtem ko se           težje, ker sem Avstrijec in sem prišel v Trbovlje
zaposlenih, zamenjal se bo menedžment,                Haimo Primas vrača v svojo         iz cementarne Retznei, ki velja za notranjega
reorganizacija je nasploh prinesla veliko        rodno deželo Avstrijo, je Andrew        konkurenta. Tudi tam sem bil finančni
sprememb. Praktično smo se v vsem tem              Schmidt, Kanadčan, katerega           direktor. Ko sem prestopil v drugo ekipo, sem
dobrem letu in pol, kar sem tukaj, mesečno          družina je v zadnjem obdobju         se soočil z nezaupanjem svojih novih kolegov.
soočali s spremembami. Kar bom nesel s           živela na Dunaju, sprejel izziv in      Moral sem jih korak za korakom prepričevati,
seboj v Avstrijo, je spoznanje, da če imaš       delovno mesto direktorja obrata         da smo na isti ladji in se borimo za iste cilje.
dobro ekipo, lahko izplavaš iz krize.                                                    Občutek imam, da nam je uspelo.
                                                       v edini mednarodno vodeni
Schmidt: Strinjam se, da so časi za                 cementarni v Savdski Arabiji.        Kaj štejete za svoj največji uspeh v teh letih
cementarno v Trbovljah trenutno zelo težki.          Z njima smo se pogovarjali o        v Trbovljah?
Vendar je bilo obdobje, ki sem ga preživel tu,        vtisih, ki jih bosta odnesla s
zame izjemno bogato tako v poslovnem kot           seboj, iz naše tovarne in naše        Schmidt: Zame je največji doseženi
osebnem smislu.                                                                          uspeh ta, da je tovarna dokazala, kako
                                                      dežele, pa tudi o uspehih in
                                                                                         sodi med najboljše obrate v stroškovni
V poslovnem smislu sta se s položajem
                                                      izzivih, ki sta jim bila priče v   učinkovitosti, in sicer na področju fiksnih
podjetja soočala vsak na svojem področju …                                 Trbovljah.    in variabilnih stroškov. Seveda, če želi to
                                                                                         stroškovno učinkovitost tudi vzdrževati
Schmidt: Na tehničnem področju smo v                                                     in biti konkurenčna z drugimi evropskimi
zadnjih letih dosegli kar nekaj uspehov.                                                 cementarnami, potem nujno potrebuje
S čudovitimi ljudmi, s katerimi sem imel                                                 dovoljenje za uporabo alternativnih goriv.
priložnost delati, smo omogočili uvedbo                                                  Ko bo to vprašanje enkrat rešeno, vidim


STRAN 6      |   Lafarge CEMENT SLOVENIJA             |   2012
andrew schmidt
                                                                                                                 Tehnični direktor




trboveljsko cementarno spet kot močno                da se račun poravna en mesec kasneje ali          so trenutne razmere izjemno napete, polne
tovarno, ki se bo lahko pohvalila z večjo            pač takrat, ko nekdo pokliče in te opozori        izzivov, in so najboljši način za učenje, za
proizvodnjo. V trboveljski cementarni dela           nanj.                                             pridobivanje izkušenj. Poleg tega bi želel
nekaj najbolj usposobljenih ljudi, s katerimi        Gre pač za različno poslovno vedenje              ostati še malo dlje, da bi pomagal podpreti
sem delal v svoji dosedanji karieri.                 Slovencev v primerjavi z Avstrijci. Seveda        in pripraviti Trbovlje na prihodnost. Vem, da
                                                     boste našli razlike tudi v primerjavi z           je bilo ljudem težko razumeti, kar sem od njih
Primas: Na področju financ smo največji              Madžarsko, Češko in Nemčijo.                      zahteval in so se spraševali: zakaj to počneš,
uspeh dosegli pri zmanjšanju terjatev na                                                               na nekaterih področjih si zelo strog, začel si
minimum. Ko sem prišel v Trbovlje, smo               V čem se najbolj razlikuje opravljanje vaše       zmanjševati število zaposlenih, režeš stroške
imeli za okrog deset milijonov evrov odprtih         funkcije v Sloveniji in v drugih državah?         … Razumem, da je ljudi najbolj strah, da se
terjatev. Bile so velike težave s plačili računov,                                                     bo cementarna v Trbovljah povsem zaprla.
z bankroti naših kupcev, … Z organiziranjem          Primas: Tukaj v Sloveniji imam včasih             Ta strah je težko pregnati, če vemo, kaj se
naše ekipe smo postavili stroga merila na            občutek, da gori v vsakem kotu in če imaš         je dogajalo do zdaj. Pred vodstvom tovarne
trgu.To je zahtevalo tudi spremembo mišljenja        samo en gasilni aparat, se moraš odločiti,        in pred vso upravo je velik izziv, kako bodo
celotne ekipe, da cement prodajamo, ne pa            kateri kot boš začel gasiti. Ko se odločiš, boš   uspeli prepričati ljudi, da je cementarna
podarjamo. Strankam je potrebno resno                seveda vonjal in čutil, kako gori tudi v drugih   njihova, da imajo izjemne izkušnje, so izjemno
povedati, da od njih pričakujete plačilo, pri        kotih, ampak ostati moraš osredotočen na          strokovno podkovani v cementni industriji, in
novih strankah pa si je potrebno zagotoviti          tisti kot, ki si ga izbral. Takšna je situacija   za to obstaja prihodnost. Verjamem, da bo
plačilo bodisi z bančnimi garancijami,               v Sloveniji. Imate veliko kritičnih situacij      težko, a verjamem tudi, da boste zmogli.
hipotekami ipd. Nov pristop je bil mogoč             in morate se odločiti in se koncentrirati na
tudi zato, ker se je zamenjalo nekaj ključnih        eno, se pravi, morate sprejeti, da bo nekaj       Schmidt: Zase lahko rečem, da odhajam s
kadrov, organizirali smo ekipo skupaj s              šlo narobe, ker ne morete rešiti vseh težav       težkim srcem. Pogrešal bom svoje tukajšnje
kolegom Alešom Medveškom in vodili striktno          naenkrat. Vem, da je to zelo težko, ampak         sodelavce. Želim jim sporočiti, naj ostanejo
politiko: razumemo trg, razumemo posle in            edino tako lahko ukrepate.                        pozitivno naravnani in naj vztrajajo še naprej
želimo zaslužiti denar.                                                                                za svoj obstoj, saj je to edini način za svetlo
                                                                                                       prihodnost.
Ste ste tudi v Avstriji srečevali s podobnimi        Odhajate z veseljem drugam, glede na vse
težavami?                                            težave, s katerimi se sooča trboveljska           Pogosto slišimo, da imajo zaposleni drugje
                                                     cementarna?                                       boljše delovne pogoje kot pri nas, kaj vi
Primas: Ne. V Avstriji se posluje povsem                                                               menite?
drugače. Da kdo ne bi plačal svojih računov          Primas: Nikakor. Moji avstrijski kolegi so
na valuto, tega avstrijski poslovni svet ne          mi, na primer, rekli, da sem lahko srečen,        Schmidt: Na to vprašanje lahko odgovorim
pozna. V Sloveniji pa je zelo tipično in žal         ker se vračam domov. Ampak ni tako. V tem         le z vidika mojega poznavanja dela v
sprejeto vedenje, če je valuta v ponedeljek,         trenutku bi res želel ostati še malo dlje, ker    cementarni Trbovlje. Če to primerjam z


                                                                                   2012 |     Lafarge CEMENT SLOVENIJA                 |   STRAN 7
INTERVJU



drugimi Lafargeevimi cementarnami, potem           Gospodarstvo se tako v resnici ne razvija. Če
jo lahko primerjam z avstrijsko in kanadsko,       pogledate Avstrijo, ki je maksimalno izvozno         Andrew Schmidt: Lafargeeva
v katerih sem že delal. Po mojem mnenju            usmerjena, je zelo privlačna za zunanje              prednost je ravno v tem, da svojim
so delovni pogoji zelo podobni. Povsod             investitorje. Ti svoj kapital prek investicij        zaposlenim nudi številne priložnosti
posvečamo največjo pozornost varnosti in           prinašajo v deželo. Našli boste veliko               za ustvarjanje kariere, kar med
zaščiti delavcev, nasploh so zaposleni zelo        mednarodnih firm, ki so svoj sedež odprle            drugim vključuje priložnosti za
dobro obravnavani. Trboveljska cementarna          prav v Avstriji. Seveda ta odprtost po drugi         zaposlene, da zamenjajo delovno
sodi po mojem mnenju med najboljše družbe          strani pomeni, da je država bolj dovzetna za         okolje, odpotujejo v tujino, na
v Sloveniji.                                       zunanje vplive … Ampak, tega se ne bi smeli          ta način pa si v stiku z drugimi
                                                   bati. Avstrijci se – po mojem mnenju – tega ne       kulturami izmenjujejo znanje,
Slišimo tudi, kako se Slovenija v primerjavi s     bojimo. Za primer povem: jaz sebe dojemam            ideje in izkušnje. Občudujem tudi
tujino skorajda otepa tujih investitorjev. Kaj     kot pravega Avstrijca, čeprav moje korenine          Lafargeeve varnostne standarde
bi svetovali slovenskim podjetjem, da bi bila      izvirajo tudi iz Slovenije in Madžarske.             in sem zadovoljen, da delam za
bolj odprta za tuje vlagatelje?                    Slovenija je po mojem mnenju še premlada             podjetje, ki postavlja varnost svojih
                                                   država za kaj takega. V ljudeh je še premočno        zaposlenih na prvo mesto. Poleg
Primas: Ta vsesplošno znani vtis, sem zdaj         mišljenje, da je treba delati tisto, kar ti rečejo   varnosti občudujem tudi Lafargeevo
tudi sam zaznal. Živim v Avstriji, blizu meje      drugi. To izvira še iz časa Jugoslavije. Peščici     okoljsko politiko, ki se kaže v izredni
in vem, da veliko Slovencev s Štajerske hodi       posameznikov je po osamosvojitvi uspelo s            odgovornost podjetja do okolja.
na delo v Avstrijo, zato sem imel o Slovencih      privatizacijami in podobnimi manipulacijami
vtis, da so zelo odprti. Tu v Trbovljah in bliže   pridobiti bogastvo, ljudje so zdaj nezaupljivi,
Ljubljani pa sem se soočil z dejstvom, ki so       jezni, nemotivirani … potrebno bo še nekaj           Schmidt: Jaz lahko primerjam Slovenijo s
nam ga zaupali tudi zunanji partnerji, da se       generacij, da se bodo stvari normalizirale.          Kanado in po mojem mnenju sta si državi v
Slovenija obnaša zelo nacionalno. Mislim, da       Avstrija na primer je imela več časa za to           mnogih pogledih podobni. Opažam pa nekaj
to izvira iz strahu pred izgubo nečesa … Edina     in današnji Avstrijci niso več obremenjeni           poglavitnih razlik med Slovenci in Kanadčani.
pot je, da se Slovenci začnejo zavedati, da        s preteklostjo, zamerami in podobnim.                Predanost podjetju in skupnosti je v Sloveniji
z uvozom kapitala, povečaš svojo kapitalsko        Današnji Avstrijec razmišlja nekako takole:          večja kot v Kanadi. V Kanadi prihajajo ljudje
osnovo, potem lahko ustvariš nova delovna          želim delati, želim zaslužiti, želim uživati,        iz različnih okolij, nagnjeni so k temu, da se
mesta, povpraševanje in zatem tudi ponudbo.        imeti čudovito življenje, biti srečen in ne          hitro selijo. Ljudje v Sloveniji dajo več na
Ta krog po mojem mnenju slovenska država           želim, da me politiki pri tem kakorkoli motijo.      tradicionalne vrednote in nadaljujejo uhojene
rada preseka, ker je ne zanima vnos tujega         In seveda, tudi Avstrijci se zavedajo svoje          poti, medtem ko v Kanadi ljudje konstantno
kapitala, torej niti investicije. To vodi do       nacionalnosti in so nanjo ponosni.                   stremijo k spremembam in izboljšavam, in
zmanjšanja povpraševanja in ponudbe.                                                                    sicer na vseh področjih življenja.

                                                                                                        Kako pa bi slovenske družbe ocenili z
                                                                                                        vidika upoštevanja ekologije in okoljskih
                                                                                                        standardov?

   Haimo Primas se je pridružil                       Andrew Schmidt se je rodil                        Schmidt: Težko bi ocenil, v kolikšni meri
   ekipi trboveljske cementarne                       v Kanadi, kjer je diplomiral                      slovenska podjetja v celoti izpolnjujejo
   decembra 2010, funkcijo                            in pozneje dokončal tudi                          okoljske standarde. Vem pa, da je na tem
   finančnega direktorja pa                           doktorski študij inženirstva. V                   področju cementarna v Trbovljah med
   uradno prevzel 1. januarja                         Skupini Lafarge je začel delati                   najboljšimi in prepričan sem, da bi bila
   2011. Po izobrazbi je                              takoj po končanem študiju in                      Slovenija kot država odlična na področju
   diplomirani ekonomist in                           svojo kariero gradil na različnih                 spoštovanja okoljske zakonodaje, če bi se
   prihaja iz avstrijskega kraja                      lokacijah Skupine. Služba                         tudi druga slovenska podjetja tako striktno
   Vogau v neposredni bližini                         v trboveljski cementarni, ki                      držala pravil.
   meje s Slovenijo. Preden je                        jo je zasedel 1. septembra                        Glede na to, da prihajam iz države, ki je
   prišel v Trbovlje je zadnji dve                    2008, je bila zanj v okviru                       ponosna na svoje dosežke s področja
   leti delal v upravi Lafargeeve                     Lafarga sedma in prva, ki jo je                   varovanja okolja, verjamem, da je tako
   poslovne enote v Avstriji, kjer                    moral opravljati v angleškem                      imenovano zmanjševanje okoljskega odtisa
   se je ukvarjal z optimizacijo                      jeziku, čeprav v državi, v                        izjemno pomembno. V zvezi s tem menim,
   nabavnih in prodajnih kanalov                      kateri angleščina ni uradni                       da je trboveljska cementarna dosegla in
   ter optimizacijo strateških                        jezik. Sicer Andrew obvlada                       celo presegla vse standarde, potrebne za
   povezav kupcev s poudarkom                         angleški, nemški in francoski                     ravnovesje med industrijo in okoljem.
   na logističnih rešitvah.                           jezik. V letih, ki jih je preživel
                                                      v Sloveniji, pa se je naučil tudi                 Bi si kdo od vaju upal napovedati usodo
                                                      marsikatero slovensko besedo.                     gradbene panoge v Sloveniji?

                                                                                                        Schmidt: Prepričan sem, da bo slovensko
                                                                                                        gradbeništvo ponovno zaživelo in da se bodo



STRAN 8       |   Lafarge CEMENT SLOVENIJA                 |   2012
aktivnosti na tem področju občutno povečale,        tržišče. To smo že uredili, ko smo povečali
vendar bo do takrat še preteklo nekaj časa.         število prodajnikov in jih poslali na teren
                                                    prodajat. Ljudje morajo vedeti, na katerih
Pa usodo trboveljske cementarne,                    področjih so uspešni, in na katerih morajo            Haimo Primas: Zame je bilo
upoštevajoč tudi njeno dolgoletno tradicijo?        kot ekipa še napredovati. Osebno namreč               obdobje, ki sem ga preživel v
                                                    dolgoročnega tveganja za obstoj cementarne            trboveljski cementarni, najbolj
Primas: Cementarna ni toliko let obstala,           v Trbovljah ne vidim, kratkoročnega in                uspešna in zanimiva izkušnja v
ker bi bilo njeno vodstvo dobro ali slabo,          srednjeročnega, žal, da.                              poslovnem življenju.
temveč zaradi timskega dela, zaradi ljudi.
Uprava je samo en del tima, ki mora na              Ste uspeli v tem obdobju vašega službovanja v
stvari gledati s širšega zornega kota, pripraviti   Trbovljah spoznati tudi naše kraje, Slovenijo?
polje in orodja, vire in določiti prioritete.
Kot sem prej že omenil, gori v vseh kotih           Primas: Moj prosti čas je bil zelo omejen.         Schmidt: Srečen sem, da imam ob sebi
in nekdo mora odločiti, na katero žarišče           Soproga in hči živita v Avstriji, malo čez         družino, svojo čudovito ženo Olivio in tri
se bomo osredotočili. Nisem prepričan, da           mejo, kjer hči hodi v šolo, tam imamo tudi         hčere Alexis, Kiero in Kaylo, stare 8, 12 in
bo trboveljsko cementarno zaprl Lafarge,            hišo z vrtom. Na začetku sem se dnevno             14 let. Moji družini je bilo v Evropi všeč in
bolj me skrbi, da bi se tukajšnji ljudje kar        vozil domov, ampak se je izkazalo za preveč        jo kar žalostni zapuščamo. Moji starejši
sprijaznili s tem. Trenutno se mi zdi ekipa         naporno. Tu pa sem tako pozno odhajal              hčeri Kiera in Kayla sta članici košarkarske
premalo motivirana. Ni dovolj stati in čakati,      iz pisarne, da sem si v stanovanju želel le        ekipe deklet, ki je pravkar osvojila avstrijski
to traja že predolgo časa, treba je teči, to je     počitka in se nisem pretirano vključeval v         pokal, najmlajša hči Alexis pa je kapetanka
kot maraton, ves čas teči z enakomernimi            dogajanje v Trbovljah. Ob večerih še televizije    košarkarske skupine mlajših deklic. Moja
močmi, osredotočen na cilj. Nekdo iz                včasih nisem prižigal. Ko sem našel čas,           žena bo nadaljevala s svojo učiteljsko
menedžmenta mora tem ljudem jasno in                sem se rad priključil cementarniški ekipi          kariero (na srednji šoli poučuje matematične
glasno povedati: dobri smo, imamo dobre             pri košarki ali v telovadnici. Rad imam            znanosti) v Jeddahu in imela obenem
vire, kakovost, z reorganizacijo smo postali        šport. Če bi ostal dlje časa, bi verjetno začel    možnost dokončati svoj strokovni študij. Tako
zelo stroškovno učinkoviti. To pomeni, da           kolesariti in planinariti. Ko sta me žena in hči   se bomo vsi lažje prilagodili novim razmeram.
smo zelo konkurenčni. Dobiti moramo nazaj           obiskali, smo pa šli skupaj naokoli. Obiskali      Moj nov izziv je mesto direktorja obrata v
dovoljenje za uporabo alternativnih goriv, ki       smo Ljubljano, Trojane, pokazal sem jima           edini mednarodni cementarni v Savdski
je za prihodnost bistveno. Potrebujemo tudi         cementarno … Moram priznati, da sem bil            Arabiji. Delal bom v državi s povsem drugačno
                                                    na začetku prijetno presenečen, da je v tej        kulturo. Gradbeni trg v tej državi je še vedno
                                                    ozki trboveljski kotlini mesto, ki povsem          v porastu, vsa načrtovana proizvodnja je tudi
Haimo Primas: Ko se srečujem s                      funkcionira, med drugim nima prometnih             prodana. Spet bom delal v okolju, ki ga skoraj
svojimi kolegi s področja financ,                   zamaškov, ima pa dovolj možnosti za nakupe         ne poznam. Pri tem mi bodo izkušnje, ki sem
moram priznati, da se nikjer ne                     in druge aktivnosti, obenem ga obdajata            jih pridobil v Trbovljah, gotovo v veliko pomoč.
soočajo s podobno situacijo,                        zelenje in gozd.
kot jo ima Lafarge v Sloveniji.                                                                        Bi za konec še kaj dodala, morda sporočila
Tudi iz Skupine v Parizu so nam                     Schmidt: Mene je Slovenija zelo prevzela.          kolegom, sodelavcem?
povedali, da je slovenska situacija                 V tej mali državi je mogoče početi toliko
posebna. Imate težave na trgu,                      različnih reči, da sem z lahkoto našel take, ki    Primas: Čeprav sem se na začetku večkrat
v gospodarstvu, vlada ni preveč                     so me zanimale. Sploh je zanimivo, ker lahko       vprašal, ali naj ostanem ali grem, mi ni žal,
stabilna, veliko imate težav z                      toliko stvari počneš, ne da bi se ti bilo treba    da sem vztrajal in s tukajšnjo ekipo dosegel
interesnimi skupinami, imate zelo                   daleč voziti. To je za nekoga, ki prihaja iz       vse našteto. Morda bi ob tej priložnosti
agresivne okoljevarstvene skupine,                  Kanade, izjemno. Če omenim samo nekatere           spodbudil svoje tukajšnje kolege, da storijo
zaradi finančne nediscipline                        od točk, ki so me prevzele: Postojnska jama,       nekaj podobnega, da zapustijo svojo dolino,
imate likvidnostne težave, visoke                   blejsko jezero, stari celjski grad, obala v        svoje področje in sprejmejo tudi kak nov
produkcijske stroške, preveč                        Piranu, Ljubljana, Maribor, smučarski center       izziv v tujini, da si pridobijo novih izkušenj.
zaposlenih … Soočate se res z                       na Krvavcu … resnično je ogromno možnosti          Poskušajte razumeti svoj položaj tako, da ga
ogromno izzivi.                                     za preživljanje prostega časa in ogled             za nekaj časa zamenjate, da nanj pogledate
                                                    znamenitosti. Imel sem srečo, da sem si            z drugega konca sveta. Da, to bi bilo moje
                                                    lahko vse našteto ogledal in doživel, pogosto      sporočilo.
                                                    celo skupaj s svojo družino in tudi z razširjeno
   Andrew Schmidt: Čas, ki sem                      družino, ki sem jo povabil sem. Vesel sem za       Schmidt: Odhajam z žalostnim srcem in
   ga preživel v Trbovljah, je bil                  te čudovite priložnosti, saj mi bodo lepote        pogrešal bom svoje tukajšnje sodelavce.
   zame bogat tako v poslovnem                      vaše dežele vedno ostale v lepem spominu.          Rad bi jih zapustil s spodbudno mislijo, da
   kot osebnem smislu. Nikoli ne                    Gotovo se še nameravam vrniti. Slovenija je        ostanete pozitivno naravnani in vztrajate še
   bom pozabil tukajšnjih ljudi in                  čudovita država, ki ima majhne dele vsega.         naprej za svoj obstoj, saj bo le tako tudi vaša
   vseh iskrenih prijateljstev, ki                  Ljubljana je eno mojih najljubših mest na          prihodnost svetla. 
   sem jih sklenil tu.                              svetu, poleg San Francisca in Pariza.

                                                    Za vas je verjetno spet drugače, ker odhajate
                                                    na tako rekoč drugi konec sveta?


                                                                                  2012 |     Lafarge CEMENT SLOVENIJA                   |   STRAN 9
NAŠA VARNOST



 MESEC VARNOSTI

 Junij – naš
 mesec
 V juniju, našem mesecu
 varnosti, se zaposleni še
 bolj kot običajno posvetimo
 področju varnosti in zdravja
 pri delu. V tem obdobju
 se na številnih srečanjih
 spodbujamo in skupaj
 poudarjamo pomen varnosti
 ne le na delovnem mestu,         Na enem od »varnostnih kotičkov oddelka«
 temveč tudi v vsakdanjem         Dolžni smo spoštovati preventivne ukrepe in se ravnati po njih
 življenju. Nikoli namreč
 ne smemo pozabiti, da
 so ukrepi s področja
 varnosti in zdravja pri delu     Vodilna tema
 v naših rokah, torej je zelo
 pomembno naše preventivno
 delovanje in poznavanje
                                  Petstopenjska metoda ocene
 preventivnih ukrepov.            rizikov
                                  V skladu z letošnjimi načrtovanimi aktivnostmi na področju varnosti
                                  in zdravja pri delu smo tako kot v vseh poslovnih enotah tudi v naši
                                  varnosti posvetili še dodatno pozornost. Letošnja vodilna tema je
                                  uporaba petstopenjske metode ocene rizikov.


                                  Letošnje aktivnosti v okviru petstopenjske metode ocenjevanja rizikov
                                  ►► Uporaba preproste metode petih korakov,           ►► Izvedba aktivnosti in spodbujanju
                                     ki je identična metodi »STOP postopka«,              varnosti vseh udeležencev v prometu,
                                     ta pa je v naših vsakdanjih aktivnostih že           ki naj bi k sodelovanju privabila tudi
                                     v uporabi. Dodano je le področje novih               občane. Akcijo bomo izvedli v sodelovanju
                                     idej, kar nas bo dodatno spodbudilo k                z AMZS in televizijo ETV, ki bo izvedla
                                     inovativnosti na področju varnosti.                  poučno kontaktno oddajo o varni vožnji
 5-stopenjska metoda                                                                      v cestnem prometu.
 ocenjevanja rizikov vključuje:   ►► V posameznih oddelkih se bodo izvajali
                                     tako imenovani »varnostni kotički                 ►► Glede na izraženo željo nekaterih naših
                                     oddelka«, na katerih se bodo zaposleni               partnerjev in kupcev v Sloveniji in Hrvaški
 1. Naloge (Tasks)                   s posameznih oddelkov pogovarjali na                 bomo pri njih izvedli svetovalne varnostne
 2. Nevarnosti (Hazards)             izbrane tematike s področja varnosti in              preglede z namenom sistemskega
                                     zdravja pri delu in v vsakdanjem življenju.          urejanja področja varnosti udeležencev
 3. Ocenjevanje (Evaluation)                                                              v poslovni verigi. 
 4. Ukrepi (Measures)             ►► Izvedba dodatnih usposabljanj s področja
                                     prve pomoči z uporabo avtomatskega
 5. Ideje (Ideas).
                                     defibrilatorja za vse zainteresirane
                                     zaposlene in odgovorne vodje del.




STRAN 10   |   Lafarge CEMENT SLOVENIJA     |   2012
Avtomatski eksterni defibrilator

Z njim lahko rešujemo življenja
Avtomatski eksterni defibrilator (AED) je prenosna elektronska
naprava, ki je sposobna zaznati zastoj srca pri človeku. S pomočjo
električnega sunka pa lahko srce ponovno požene in s tem reši
življenje.

Sestavljen je iz ohišja z baterijo, iz katerega izhajata dve nalepki
- elektrodi. Odvisno od modela lahko na ohišju najdemo največ 2
gumba (za vklop in proženje električnega sunka), zvočnik (preko
katerega nam aparat daje glasovna navodila v slovenskem jeziku)
ter pri nekaterih ekran, kjer se navodila tudi izpišejo. Uporaba je varna
in enostavna, uporablja ga lahko prav vsak.

Aparat sam po sebi seveda ne rešuje življenj, je pa izredno dobrodošel
dodatek pri oživljanju s pritiski na prsni koš (masažo srca) in umetnim
dihanjem. Pri oživljanju z uporabo aparata AED lahko naredimo toliko
kot celotna reševalna ekipa, ki prispe kasneje, in rešimo življenje.

Če se človeku ustavi srce in mu nihče ne pomaga, umre v približno
10 minutah. Njegova možnost za preživetje je vsako minuto manjša
za 10 odstotkov, medtem ko možgani že po nekaj minutah začno
nepopravljivo odmirati. Večina zastojev srca in posledične smrti se
pripeti izven bolnišnic, doma ali na ulici, kjer so večkrat prisotni tudi
drugi ljudje. Ti imajo zdaj – če je v bližini aparat AED – še toliko večjo
možnost, da z njim rešijo življenje. Če se človeku zaustavi srce, se
lahko tako stanje večinoma pozdravi le s sunkom električnega toka. Z
aparatom AED damo možnost vsakemu očividcu, da prične s postopki
oživljanja že veliko prej, preden prispe do kraja reševalna ekipa, ki
za to v povprečju potrebuje od 10 do 15 minut. Hitreje ko začnemo
oživljati, več možnosti za preživetje ostane človeku.


 •	 Če se človeku ustavi srce in mu ne pomagamo, umre v 10
    minutah. Možgani se okvarijo že veliko prej!
 •	 Hiter električni sunek zelo poveča možnosti za preživetje!
 •	 Hitreje ukrepaš, več možnosti za preživetje bo žrtev imela!
    Idealno je, da človeka prvič stresemo z električnim sunkom
    v 3 do 5 minut od trenutka, ko se je zgrudil. Reševalna ekipa
    običajno potrebuje od 10 do 15 minut, da prispe na mesto
    nesreče.


Kako pomagamo človeku, ki se mu zaustavi srce
Pokličemo 112. Začnemo stiskati prsni koš (30) in dajemo umetno
dihanje (2). Če je v bližini AED, stečemo ponj. Če nismo sami, pošljemo
ponj. Štejejo sekunde!

Več na: http://www.aed-baza.si              			
	

 Dodatno usposabljanje na področju varnosti in zdravja pri delu
  Nudenje prve pomoči z uporabo avtomatskega defibrilatorja je ključno za
   osebo, ki utrpi nenadno zaustavitev srca. Uporaba aparata ni zapletena.
       V naši delavnici z usposobljenim osebjem smo se v uporabi aparata
                                                   preizkusili tudi v praksi.


                                                                                2012 |   Lafarge CEMENT SLOVENIJA   |   STRAN 11
NAŠE DELO


OBISKALI SO NAS SLOVENSKI IN FRANCOSKI DIJAKI

Industrijska turistična pot
                                                                                                                                    po naši cementarni
                                                                                                               Francoski dijaki z učitelji so bili navdušeni.


V zadnjih dneh maja sta
Lafarge obiskali skupini
srednješolcev iz Slovenije in
Francije. V sredo, 30. maja,
so prišli na ekskurzijo po
industrijski turistični poti dijaki
1. letnika Srednje trgovske
šole iz Ljubljane, v četrtek,
31. maja, pa dijaki francoske
tehnične gimnazije, imenovane
Lycée Jean-Baptiste Darnet
iz kraja Saint Yrieix la Perche
iz osrednje francoske regije
Limousin. Oboji so bili nad
obiskom navdušeni.




                                                   Svojega navdušenja nad obiskom niso skrivali niti francoski dijaki, ki so se v okviru svojega
                                                   štiridnevnega izleta po Sloveniji ustavili tudi v Lafargeu. Vsi so bili v Sloveniji prvič, razen
                                                   profesorice ekonomije in menedžmenta Marie-Hélene Laffont, ki je Slovenijo obiskala že v
                                                   času njenega vstopa v Evropsko unijo.           			



                             Marie-Hélene
                             Laffont,                                         Josette Meyzi,
                             profesorica                                      nekdanja profesorica

  Marie-Hélene Laffont je Slovenijo obiskala                                  Dijake in profesorje je na izletu spremljala nekdanja profesorica Josette
  že drugič. »Prvič smo s kolegi ekonomisti                                   Meyzi. »Vzeli so me s seboj, ker znam angleško,« je povedala in dodala,
  obiskali Bled, Kras in Obalo. Dežela, o kateri                              da jo je Slovenija navdušila. »Spominja me na Švico, na Avstrijo, imate
  so takrat vsi govorili, kako je odprta in                                   morje in hribe, kot Francija, povsod je zelo čisto. V Portorožu, kjer smo
  drugačna od drugih nekdanjih socialističnih                                 prenočevali, so nas izjemno toplo sprejeli. Prav tako na Bledu. Lepo je
  držav, nas je zelo očarala in želela sem si jo                              tukaj.«
  ponovno obiskati. Tokrat sem tu s svojimi
  dijaki. Iskreno moram povedati, da so mi
  na prošnjo za finančno pomoč, ki sem jo
  pred izletom poslala na številna podjetja,
  odgovorili samo iz Lafargea. Malo smo
  se s kolegi pohecali, če ne zato, ker se z
  generalnim direktorjem Brunom Lafontom
  piševa podobno. Vsekakor je bil gospod                                      Timothé Calvet,
  Lafont izredno prijazen in nam je zaželel                                   dijak
  prijetno potovanje. Sama sem ga vprašala,
  če bi morda lahko tudi njih obiskali, pa mi je                              Tudi dijaki so si z zanimanjem ogledali lepote naše dežele in
  povedal, da bomo v trboveljski cementarni                                   proizvodni proces cementarne. »Gospodarstvo in industrija me zelo
  zelo dobrodošli. Res, zelo prijazno so nas                                  zanimata,« je povedal dijak Timothé Calvet, »tako da sem bil izjemno
  sprejeli, nam predstavili industrijsko pot                                  navdušen nad ogledom proizvodnega procesa v cementarni, ki so
  in to celo v francoskem jeziku. Veste, o                                    nam ga predstavili na industrijski turistični poti. V bistvu sem se prvič
  Sloveniji se zdaj v Franciji nič ne govori,                                 v živo srečal z industrijo in sem čisto navdušen, mislim, da mi bo to
  poznamo pa zelo dobro Hrvaško, ki se pri                                    koristilo pri študiju in moji odločitvi za poklic.« Timotheja je navdušila
  nas uspešno promovira. Vendar, zdaj bomo                                    tudi naša država, še najbolj pa Postojnska jama, ki so si jo ogledali
  mi ambasadorji vaše države, saj smo polni                                   pred prihodom v Trbovlje.
  čudovitih vtisov, ki jih bomo ponesli domov.«




STRAN 12       |   Lafarge CEMENT SLOVENIJA                 |   2012
Dijaki iz Ljubljane so Lafarge obiskali v
                                                                                                          spremstvu učiteljic strokovnih predmetov
                                                                                                          Jasne Čot in Mojce Majerle. Slednja je
                                                                                                          za industrijsko turistično pot izvedela na
                                                                                                          letošnjem sejmu Dom v Ljubljani. »Kar
                                                                                                          obstala sem pred panojem na razstavnem
                                                                                                          prostoru Lafargea, ki je opisoval industrijsko
                                                                                                          pot v cementarni, saj kaj takega nisem
                                                                                                          pričakovala,« je navdušeno povedala
                                                                                                          Mojca Majerle. »Potem smo se z gospodom
                                                                                                          Andrejem Sopotnikom zelo hitro dogovorili
                                                                                                          za obisk in moram priznati, da sem zelo
                                                                                                          navdušena nad urejenostjo in slikovitostjo
                                                                                                          poti.«

                                                                                                          Zaposleni v Lafargeu so dijakom predstavili
                                                                                                          proizvodni proces, niso pa zanemarili niti
                                                                                                          pomena varnosti in zaščite pri delu.      	
                                                                                                          			

                                                                                                          na eni od točk industrijske poti
                                                                                                          Dijaki so tudi v laboratoriju zbrano prisluhnili
                                                                                                          novim informacijam.



                           Mojca Majerle,
                           učiteljica strokovnih predmetov na Srednji
                           trgovski šoli v Ljubljani
                           »Industrijska turistična pot v cementarni je enkratna,
                           slikovita, poučna in zanimiva. Po mojem mnenju bi si jo
                           morale ogledati vse srednje šole v Sloveniji. Sama sem nekaj
                           industrijskih turističnih točk obiskala že v tujini, v Sloveniji pa
                           sem si ogledala Luko Koper, ampak tam je zgodba drugačna,
                           saj je pristanišče bolj razprostrto po površini in ogled poteka
                           z avtobusom. V cementarni je prikaz dokaj strnjen, vsi ti
                           zemljevidi so zelo nazorni, predstavljene so tudi surovine,
                           pokazali so nam peč, nas peljali v laboratorij in kontrolno
                           sobo, skratka, čudovito.«                                              Črt Škerbec,                     Taulant Zidi,
                                                                                                  dijak                            dijak
                                                                                                  »Industrijska turistična         »Zdi se mi prav, da
                                                                                                  pot je slikovita in              smo se kot bodoči
                                                                                                  poučna. Všeč mi je               trgovci seznanili
                                                                                                  bilo, da smo se hitro            tudi s proizvajalcem
                                                                                                  premikali od točke               gradbenega materiala.
                                                                                                  do točke in da so vse            Vsak trgovec lažje
                                                                                                  zanimivo opremljene.             ponudi izdelek, če
                                                                                                  Da so nas oblekli v              pozna proizvajalca
                                                                                                  zaščitna oblačila, se mi         in mu zaupa. Tudi
                                                                                                  zdi zelo odgovorno od            zaščitna oprema je
                                                                                                  njih.«                           v redu, čeprav me je
                                                                                                                                   malo skrbelo, da mi bo
                                                                                                                                   čelada uničila pričesko
                                                                                                                                   (smeh).«
Saška Štos,                     Maida Mekić,                       Nermin
dijakinja                       dijakinja                          Ramadanoski,
                                                                   dijak
»Bilo je super.                 »Industrijska pot mi je
Predstavili so nam,             bila zelo všeč in vesela           »Dan v cementarni je
kako se izdela cement,          sem, da sem spoznala               bil super. Od vsega
in povedali, da je pri          tovarno, ki sem jo do              mi je bila najbolj všeč
delu zelo pomembna              zdaj videvala le skozi             kontrolna soba.«
varnost, zato smo dobili        okno vlaka, kadar sem
odsevni brezrokavnik in         se peljala iz Ljubljane
čelado.«                        proti Celju.«




                                                                                     2012 |      Lafarge CEMENT SLOVENIJA                    |   STRAN 13
NAŠE DELO




                                                                                       V SLOGI JE MOČ
                                                                                       Pri delih smo z veseljem sodelovali,
                                                                                       pomagali pa so tudi delavci trboveljske
                                                                                       komunalne službe in člani Hortikulturnega
                                                                                       društva Trbovlje



                                     Za lepši izgled

                                     Urejanje vstopa v Trbovlje
                                     V zadnjih letih je območje ob vstopu v Trbovlje   dodatnih predelov tega območja in s tem za
                                     že dodobra spremenilo svojo podobo. Ker gre       prijaznejšo podobo našega mesta.
                                     za najprometnejši vstop v Trbovlje, je lepša
  Ker gre za najprometnejši vstop    podoba območja ob železniški postaji in tudi      Tako smo ozelenili območje na levi strani
  v Trbovlje, je lepša podoba        naprej pomembna tako za domačine, kot tudi        ceste ob mostu čez Savo, neposredno nad
  območja ob železniški postaji in   za goste, ki prihajajo v Trbovlje. V cementarni   območjem železniške postaje v Trbovljah.
  tudi naprej pomembna tako za       smo se zato tudi letos odločili, da bomo po       Pri projektu za lepšo podobo Trbovelj je
  domačine, kot tudi za goste, ki    naših najboljših močeh poskrbeli za ureditev      sodelovala tudi Občina Trbovlje oz. Komunala,
  prihajajo v Trbovlje.                                                                ki je ustrezno pripravila teren. V cementarni
                                                                                       smo poskrbeli za dovoz zemlje in priskrbeli
                                                                                       raznovrstne rastline, ki jih je za to področje
                                                                                       predvidelo Hortikulturno društvo Trbovlje.
                                                                                       Tudi zasaditev so strokovno izvedle članice in
                                                                                       člani omenjenega društva. Skupnega dela z
                                                                                       obojimi smo bili v cementarni veseli, veselimo
                                                                                       pa se ga tudi v prihodnje, ko bomo nadaljevali
                                                                                       s podobnimi aktivnostmi.

                                                                                       V sodelovanju s Slovenskimi železnicami
                                                                                       načrtujemo v kratkem tudi zasaditev
                                                                                       večjega števila betonskih korit, ki bodo
                                                                                       polepšala podobo področja železniške
                                                                                       postaje v Trbovljah, precej pa jih bo tudi v
                                                                                       sami cementarni. Na tak način poleg visokih
                                                                                       vlaganjih v modernizacijo cementarne, ki
                                                                                       cementarno napravljajo bistveno prijaznejšo
                                                                                       okolju, vlagamo tudi v lepšo podobo Trbovelj.
                                                                                       




                                                                                       PODOBA MESTA BO PRIJAZNEJŠA
                                                                                       Za lepši izgled vstopa v Trbovlje skrbi 750
                                                                                       novo zasajenih grmovnic in obnovljena
                                                                                       fasada zgradbe gasilskega društva
                                                                                       cementarne


STRAN 14    |   Lafarge CEMENT SLOVENIJA       |   2012
NAŠI LJUDJE


Naši jubilanti
(od maja do junija)
30 let dela:                                                      Rešitev nagradne križanke iz prejšnje številke LC tima:
	          Teja Zagorc                                            POSVOJIMO DREVO
           Martin Koprivc

Jubilantoma iskreno čestitamo!                                   Nagrado prejmejo:

                                                                  1. nagrada: Torbica, majica in kapa Lafarge
Čestitke srečnemu očku                                            Ines Humski, Podkum 72 a, Podkum
2. marca 2012 je na svet privekala Stela. Čestitke očku
                                                                  2. nagrada: Torbica Lafarge
Aljažu Kuzmanovskemu.
                                                                  Vera Savšek, Sallaumines 5, Trbovlje
                                     stela kuzmanovski            Olga Starina, Naselje A. Kaple 7 d, Hrastnik

                                                                  3. nagrada: Kapa Lafarge
                                                                  Ivan Pikel, Zavine 8, Kisovec
                                                                  Franc Senekovič, Kremberk 4 a, Sv. Ana
                                                                  Štefka Holc, Javorje 20 a, Črna na Koroškem


                                                                  Nagrade bomo poslali po pošti. Čestitamo!




                                                                                                                        Novosti iz sindikata

  Reorganizacija v cementarni                      za odhajajoče zaposlene. Kljub temu, da             da nikakor ni sprejemljivo zapreti rudnika,
                                                   so vse odločitve o reorganizaciji načrtovali        elektrarne, cementarne … Kje bodo ljudje
  Boleča odpuščanja                                v samem vrhu Lafargea, pa vseeno ne bo              sploh delali, če vse to zapremo, je zdaj
                                                   lahko na ulici srečevati bivših sodelavcev, ki      tipično razmišljanje zasavskih ljudi, zdaj
  zaposlenih                                       nas bodo verjetno gledali postrani, pa čeprav       ko gre vse k vragu, ne morejo razumeti,
                                                   nimamo slabe vesti in nismo mi pripravljali         kako je to mogoče. Mnogi ljudje so se kar
  V preteklih mesecih smo imeli člani              spiska, kdo ostane in kdo bo izgubil delo v         naenkrat prelevili v pohlevne zagovornike
  Izvršnega odbora Sindikata kar nekaj             cementarni.                                         cementarne, saj si verjetno niso mislili, da
  sestankov v zvezi z reorganizacijo v naši                                                            lahko s svojimi neutemeljenimi opazkami
  družbi. Zaposleni, ki so na spisku presežnih                                                         za vogalom pripomorejo k nastali situaciji,
  delavcev, so na Sindikat naslovili nešteto       Vtisi z zasavskih ulic                              ki smo ji priča v cementarni.
  vprašanj, na katera smo morali odgovoriti,
  jim pomagati na vse možne načine in jim          Kje bomo sploh še
  posredovati informacije o njihovi nadaljnji                                                          Pozdravi
  usodi. Člani Izvršnega odbora smo se             delali?
  soočali s situacijo, ki jo naši predhodniki                                                          Našim zvestim
  niso poznali, saj do danes nismo odpirali        Preseneča pa nas naključno srečanje z znanci
  poglavja odpuščanja delavcev. In vendar          in prijatelji na ulici, saj so kar naenkrat vsi     bralcem
  se je zgodilo. Žal se tega ni dalo preprečiti,   spremenili svoje mišljenje in mnenja o naši
  lahko smo samo »lepili obliže na rane«,          tovarni. Ko smo preživljali najhujše trenutke,      Kot je že v navadi, v naši rubriki namenjamo
  prizadejane našim sodelavcem, ki so              ko smo obratovali in se potihoma bali, da nam       lepe pozdrave vsem našim upokojencem
  morali zapustiti cementarno. Nekateri            bo odvzeto dovoljenje za sosežig alternativnih      ter seveda vsem, ki so, žal, morali zapustiti
  med njimi so pustili v tovarni več kot           goriv, ko so nas mediji napadali z vseh             naše vrste. Želimo vam veliko prijetnih in
  30 let svojega življenja, zato je zgodba         strani, takrat so tudi naši znanci, prijatelji in   toplih dni v prihajajočem poletju. 
  o odpuščanju še bolj žalostna. Člani             sorodniki povzdigovali glas proti nam, saj so
  Izvršnega odbora in večina zaposlenih            nas primerjali z najhujšimi onesnaževalci,                                             Etbin Marin
  smo zelo užaloščeni, da je moralo priti          morilci in celo razbijali šipe na naših objektih.
  do takšnih odločitev, čutimo se delno            Zdaj je srečanje povsem drugačno, saj ljudje
  odgovorne, vsak pri sebi razmišljamo, ali        sploh ne morejo verjeti, da bo cementarna
  smo se dovolj potrudili na pogajanjih z          odpuščala, nič več nas ne obtožujejo, da
  vodstvom, ali smo res storili vse najboljše      smo tako hudi onesnaževalci, pravijo celo,




                                                                                2012 |      Lafarge CEMENT SLOVENIJA                  |     STRAN 15
NAŠI LJUDJE

Občni zbor

Društvo upokojencev cementarne Trbovlje
V četrtek, 10. maja 2012, se je v prostorih
Društva upokojencev Trbovlje zgodil prvi redni
letni občni zbor društva, ki se ga je udeležilo
65 članov.

Po izvolitvi organov zbora in poročilu
verifikacijske komisije smo najprej pregledali
sklepe ustanovnega občnega zbora in
ugotovili, da smo izpolnili vse zadane naloge.
Po poročilu predsednika in blagajnika smo po
krajši razpravi ugotovili, da smo v preteklem
letu dobro poslovali in smo točke z večino
potrdili.

Pri točki sklepi in pobude smo sprejeli                                                                                   Prvi redni občni zbor
par sklepov, ki naj bi izboljšali delovanje                                                                             Udeležilo se ga je 65 članov
društva. Sklenili smo, da po svojih močeh
pripomoremo pri promociji naše bivše               Prvi izlet članov društva
tovarne, in obsodili gonjo in širjenju neresnic,
ki se pojavljajo v medijih in javnosti.
                                                   Z avtobusom na Primorsko
Občni zbor so pozdravili tudi prisotni
predstavniki družbe Lafarge.                       V torek, 5. junija, se nas je 49 članov Društva upokojencev
                                                   cementarne Trbovlje z avtobusom podalo na Primorsko. Že ob vstopu
Pod točko razno smo se dogovorili, da              na avtobus je bilo čutiti prijetno, sproščeno vzdušje med bivšimi
organiziramo izlet, ki ga bo pripravilo vodstvo
                                                   sodelavci.
društva. 
                                                   Podali smo se v Strunjan, kjer so nas v          Kar prekmalu smo se odpravili proti domu,
                                                   recepciji hotela Svoboda prijazno sprejeli.      prijetno utrujeni, vendar z veliko željo, da se
 Ne prezrite                                       Tam so nekateri odšli na kopanje v hotelski      naša druženja ne prekinejo, kajti med sebi
                                                   bazen, drugi pa z vodičko do Belega križa in     enakimi spoznavamo vrednote življenja.
 Vsak prvi četrtek v mesecu                        vse do solin. Pot smo prilagodili zmogljivosti
                                                   udeležencev. Po vrnitvi smo se, že malo lačni,   Lepa hvala vsem, ki so se spomnili na nas
 Dopoldne - rekreacijski pohod ali                 krepko podprli v hotelski restavraciji. Po       in nas zopet združili. Hvala organizatorjem
 druženje na Pleskem.                              kosilu smo odšli na krajši sprehod do morja,     za prijeten izlet, mi pa obljubljamo, da bomo
                                                   nekateri so si v njem celo namočili noge,        pri društvenih dejavnostih sodelovali v okviru
 Vsak drugi četrtek v mesecu                       drugi pa smo se malo posončili. Ob 16. uri       naših zmožnosti. 
                                                   smo pot nadaljevali v Marezige, kjer smo v
 Od 10. do 11. ure - odprta dežurna                prijetni oštariji Karjola degustirali domači
 pisarna v prostorih bazena - vašhave.             sir, pršut in refošk, za posladek pa še sladki
                                                                                                                                          skupinska
                                                   muškat.                                                           S prijetnega izleta na Primorsko
                                                                                                                             nam bo ostal lep spomin




STRAN 16       |   Lafarge CEMENT SLOVENIJA                 |   2012
NAŠE POVEZAVE



                                                                                                         Domači tekmovalci, ki so dosegli
                                                                                                         uvrstitve na stopničke in med
                                                                                                         osmerico najboljših

                                                                                                         DEKLETA

                                                                                                         Klara Volaj: 2. mesto na 200 m mešano in 800 m
                                                                                                         prosto, 3. mesto na 200 m prosto, 5. mesto na
                                                                                                         200 m delfin in v finalu memorialne discipline
                                                                                                         na 100 m prosto, 6. mesto na 50 m prosto
                                                                                                         Živa Brglez: 3. mesto na 50 m delfin in 800 m
                                                                                                         prosto, 4. mesto na 50 m in 100 m hrbtno, ter
                                                                                                         200 m delfin
                                                                                                         Karin Stražar: 3. mesto na 100 m delfin, 4. mesto
                                                                                                         na 800 m prosto, 6. in 8. mesto na 200 m in
Župan Vili Treven ob otvoritvi pokala               Nejc Kos, Tilen Šintler in Žiga Kovačič z            50 m delfin
Upamo na uresničitev njegovih besed, da se          županom                                              Daša Krajnc: 3. mesto na 50 m prsno, 4.
stvari za trboveljski plavalni klub premikajo na    Slavili so zmago v disciplini 1500 m prosto v        mesto na 50 m prosto, 5. mesto v kategoriji
bolje.                                              svojih kategorijah.                                  memorialne discipline na 100 m prosto, 7.
                                                                                                         mesto na 100 m prsno
43. LUČKIN POKAL                                                                                         Nika Todorovič: 3. mesto na 50 m delfin, 5. mesto
                                                                                                         na 50 m hrbtno, 6. mesto na 100 m hrbtno

Tudi naši plavalci so se odlično                                                                         Kaja Imperl: 4. mesto na 200 m mešano, 8.
                                                                                                         mesto na 50 m prosto, 100 m hrbtno in 100
                                                                                                         m delfin

odrezali                                                                                                 Karmen Kovač: 5. mesto na 100 in 200 m delfin
                                                                                                         ter na 800 m prosto
                                                                                                         Nina Kos: 4. mesto na 800 m prosto, 5. mesto
Plavalni klub Lafarge Cement se v nedeljo ni izneveril tradiciji in je                                   na 200 m mešano, 6. mesto na 200 m delfin,
                                                                                                         7. mesto na 200 m prosto
kljub težkemu položaju, v katerem se je znašel, že 43-tič, toliko let je                                 Urška Zupanc: 5. mesto na 200 m mešano, 7.
namreč minilo od nesreče odlične plavalke Lučke Vodišek, organiziral                                     mesto na 200 m prsno
plavalni miting. Udeležili so se ga vsi mladi upi iz Slovenije, ki bodo v                                Tia Tara Zupančič (najmlajša v konkurenci iz
prihodnosti krojili vrh našega plavanja, z izjemo tistih, ki so odplavali                                našega kluba): 4. mesto na 50 m delfin in peta
                                                                                                         na 200 prosto
rezultatske norme za največja tekmovanja. Ti se namreč nahajajo na
pripravah ali pa so se udeležili močnejših mitingov v tujini.                                            FANTJE

Tekmovanje so s svojo udeležbo popestrili           Trbovljah še obstajajo potenciali za razvoj          Zmage v disciplini 1500 prosto so, seveda v svojih
tudi nekdanji odlični plavalci našega               vrhunskih plavalcev. Brez primernih pogojev          kategorijah, dosegli:
kluba, podžupanja Trbovelj Jasna Gabrič in          bo seveda težko vzgojiti naslednike Tjaše
trboveljski župan Vili Treven, ki je tekmo tudi     Vozel, da pa se stvari premikajo na bolje, je        Nejc Kos, Tilen Šintler in Žiga Kovačič in se tudi v
                                                                                                         naslednjih disciplinah povzpeli na stopničke:
uradno odprl.                                       vsem prisotnim obljubil župan Vili Treven in
                                                    samo upati je, da se bodo njegove besede             Tilen Šintler: 3. mesto na 100 in 200 m prsno,
V konkurenci 230 plavalcev iz 20 klubov ter         tudi uresničile.                                     4. mesto na 200 m prosto, 5. mesto na 50 m
plavalcev iz Siska in prijateljskega kluba iz                                                            prsno in 100 m prosto v finalu memoriala, 8.
Milana, sta postala najboljša posameznika           Na prireditvi smo bili priča napredku tudi pri       mesto na 50 m prosto
Pia Hočevar Mucič iz ljubljanske Ribe ter           najmlajših, ki šolo plavanja izvajajo v bazenu       Žiga Kovačič: 3. mesto na 50 m hrbtno, 5. mesto
Emil Tahirovič iz Kranja. Oba sta v seštevku        Doma starejših občanov Franca Salamona.              na 50 m prosto, 6. mesto na 50 m prsno, delfin
                                                                                                         in 100 m prosto
treh rezultatov dosegla najvišje število točk       Z resnejšo in načrtno vadbo se bodo v
                                                                                                         Nejc Kos: 4. mesto na 200 m prosto, 5. mesto na
na Fina lestvicah in najboljši posamični izid       prihodnje pridružili tekmovalnim selekcijam.         50 m prosto, 7. mesto na 50 m hrbtno in delfin,
na 50 in 100 metrov prsno. V memorialni                                                                  8. mesto na 100 m prosto
disciplini 100 m prosto pa sta bila najhitrejša     Ob resnično vrhunski organizaciji tega               Žiga Šintler: 2. mesto na 200 m prosto, 3. mesto
Anamari Košak in Luka Dover.                        tekmovanja, za katerega izvedbo so zaslužni          na 50 prosto in 200 m prsno, 4. mesto na 200
                                                    prav vsi plavalni delavci, sponzorji in starši, se   m mešano in 1500 m prosto, 5. mesto na 100
V svetli luči so se pokazali tudi mladi             plavalci z veliko vnemo podajajo v mesec julij,      m prsno, 6. mesto na 100 m prosto
trboveljski plavalci, ki so v mlajših kategorijah   ko bodo na programu vsa državna prvenstva.           Jaka Jeršin: 5. mesto na 50 m hrbtno in 200 m
                                                                                                         mešano, 6. mesto na 50 m prsno
osvojili kar 18 kolajn, kar nas je uvrstilo med     Do takrat pa jim zaželimo dobre pogoje za
                                                                                                         Marcel Urbanija: 4. mesto na 100 m delfin, 8.
najboljše na tem tekmovanju.                        treninge in pa veliko volje, ki jo po tako dolgi
                                                                                                         mesto na 50 m delfin
                                                    in naporni sezoni še kako potrebujejo. 
                                                                                                         Andraž Kovačič se je v različnih kategorijah uvrstil
Kljub poznemu prihodu v veliki 50-metrski                                                                do dvajsetega mesta.
bazen so mladi trboveljski plavalci dokazali,                                           Darko Raušl
da se ne dajo in da kljub težkim časom v


                                                                                  2012 |     Lafarge CEMENT SLOVENIJA                       |   STRAN 17
NAŠE POVEZAVE


                                                    JERNEJ d.o.o.

                                                    Družbenik skupine TOPDOM
                                                    V začetku leta 2012 se je odprl nov trgovinski     blaga ter razširiti krog kupcev v okolici Litije,
                                                    center Jernej d.o.o. na Ljubljanski cesti 15       Šmartnega in celotnega Zasavja. Z dodatnim
                                                    v Litiji. Podjetje je do leta 2012 delovalo v      izobraževanjem trgovcev želijo povečati
                                                    Šmartnem pri Litiji. Že več kot 19 let se          zadovoljstvo kupcev, priskrbeti ustrezne
                                                    ukvarja s prodajo gradbenega materiala,            izdelke v zadovoljivi izbiri in po dostopnih
                                                    instalacij, barv in železnine. Nova trgovina       cenah ter se odlikovati po hitri dostavi.
                                                    je prvi objekt ob cesti, ki pelje iz Ljubljane
                                                    v Litijo. Ima 1850 m2 tlorisne površine in         V centru Jernej ves čas povečujejo ponudbo
                                                    trenutno zaposluje 12 oseb. Pred šestimi           tako na prodajnih policah kakor v razstavnem
                                                    leti je podjetje postalo družbenik skupine         salonu keramike, sanitarne opreme, fasad,
                                                    Topdom, tako da sedaj nastopa na trgu s            stavbnega pohištva, streh in talnih oblog.
                                                    skupnimi marketinškimi akcijami. Tako je
                                                    član skupine trgovcev, ki so eni vodilnih na       Njihova dodatna ponudba zajema: izposojo
                                                    področju gradbenega materiala, kritin, fasad       avtodomov, udarnih kladiv, brusilk flex-žirafe.
                                                    in izolacij.                                       


                                                    Prodajni program centra Jernej obsega
                                                    gradbeni material, strehe, fasade in omete,
za veliko in pestro izbiro                          toplotne izolacije, suho gradnjo, barve, lake          DODATN E INFO RMAC I JE
Prodajalna gradbenega materiala, instalacij, barv   in premaze, hišno kanalizacijo, keramične
in železnine                                                                                               Jernej d.o.o.
                                                    ploščice, sanitarno keramiko, talne obloge,            Ljubljanska cesta 15
                                                    orodje in pribor, delovno zaščito, železnino,          1270 Litija
                                                    električno instalacijo, vodovodno instalacijo,         Tel.: 01/ 8987 472
                                                    toplovodno instalacijo, vrt in okolico.                Fax: 01/ 8987 181
                                                                                                           Mobi: 051/ 628 246
                                                    S selitvijo na novo in večjo lokacijo je njihova       jernej.konjar@siol.net
                                                    želja povečati izbiro in kvaliteto ponujenega          www.jernej.si
trgovski center jernej
Objekt stoji na vhodu v Litijo iz smeri Ljubljana




STRAN 18         |   Lafarge CEMENT SLOVENIJA                 |   2012
LC Tim, poletje 2012
LC Tim, poletje 2012

Contenu connexe

En vedette

En vedette (9)

Rpt sains tahun 2-kssr-2012 sk
Rpt sains tahun 2-kssr-2012 skRpt sains tahun 2-kssr-2012 sk
Rpt sains tahun 2-kssr-2012 sk
 
Jurnalistik
Jurnalistik Jurnalistik
Jurnalistik
 
Rpt sains kssr thn 3 (2014)
Rpt sains kssr thn 3 (2014)Rpt sains kssr thn 3 (2014)
Rpt sains kssr thn 3 (2014)
 
Predstavitev Lafarge na občinskem svetu Občine Trbovje 26.3.2012
Predstavitev Lafarge na občinskem svetu Občine Trbovje 26.3.2012Predstavitev Lafarge na občinskem svetu Občine Trbovje 26.3.2012
Predstavitev Lafarge na občinskem svetu Občine Trbovje 26.3.2012
 
Forest Farms Angono by Filinvest
Forest Farms Angono by FilinvestForest Farms Angono by Filinvest
Forest Farms Angono by Filinvest
 
Ronny Lukito - Eiger
Ronny Lukito - Eiger Ronny Lukito - Eiger
Ronny Lukito - Eiger
 
Rpt pj kssr tahun 2 sk
Rpt pj kssr tahun 2 skRpt pj kssr tahun 2 sk
Rpt pj kssr tahun 2 sk
 
Menjadi Jurnalis
Menjadi JurnalisMenjadi Jurnalis
Menjadi Jurnalis
 
Buku program 2011
Buku program 2011Buku program 2011
Buku program 2011
 

Plus de Lafarge Cement d.o.o.

LC Tim # 5, 2015/2016. Revija LafargeHolcim Slovenija
LC Tim # 5, 2015/2016. Revija LafargeHolcim Slovenija LC Tim # 5, 2015/2016. Revija LafargeHolcim Slovenija
LC Tim # 5, 2015/2016. Revija LafargeHolcim Slovenija Lafarge Cement d.o.o.
 
LC Tim # 4, 2015. Revija LafargeHolcim Slovenija
LC Tim # 4, 2015. Revija LafargeHolcim Slovenija LC Tim # 4, 2015. Revija LafargeHolcim Slovenija
LC Tim # 4, 2015. Revija LafargeHolcim Slovenija Lafarge Cement d.o.o.
 
LC Tim # 3, 2014. Revija LafargeHolcim Slovenija
LC Tim # 3, 2014. Revija LafargeHolcim Slovenija LC Tim # 3, 2014. Revija LafargeHolcim Slovenija
LC Tim # 3, 2014. Revija LafargeHolcim Slovenija Lafarge Cement d.o.o.
 
LC Tim # 2, 2014. Revija LafargeHolcim Slovenija
LC Tim # 2, 2014. Revija LafargeHolcim SlovenijaLC Tim # 2, 2014. Revija LafargeHolcim Slovenija
LC Tim # 2, 2014. Revija LafargeHolcim SlovenijaLafarge Cement d.o.o.
 
LC Tim # 1, 2013. Revija LafargeHolcim Slovenija
LC Tim # 1, 2013. Revija LafargeHolcim SlovenijaLC Tim # 1, 2013. Revija LafargeHolcim Slovenija
LC Tim # 1, 2013. Revija LafargeHolcim SlovenijaLafarge Cement d.o.o.
 
Pravilno betoniranje z cementom Lafarge
Pravilno betoniranje z cementom LafargePravilno betoniranje z cementom Lafarge
Pravilno betoniranje z cementom LafargeLafarge Cement d.o.o.
 

Plus de Lafarge Cement d.o.o. (11)

LC Tim # 5, 2015/2016. Revija LafargeHolcim Slovenija
LC Tim # 5, 2015/2016. Revija LafargeHolcim Slovenija LC Tim # 5, 2015/2016. Revija LafargeHolcim Slovenija
LC Tim # 5, 2015/2016. Revija LafargeHolcim Slovenija
 
LC Tim # 4, 2015. Revija LafargeHolcim Slovenija
LC Tim # 4, 2015. Revija LafargeHolcim Slovenija LC Tim # 4, 2015. Revija LafargeHolcim Slovenija
LC Tim # 4, 2015. Revija LafargeHolcim Slovenija
 
LC Tim # 3, 2014. Revija LafargeHolcim Slovenija
LC Tim # 3, 2014. Revija LafargeHolcim Slovenija LC Tim # 3, 2014. Revija LafargeHolcim Slovenija
LC Tim # 3, 2014. Revija LafargeHolcim Slovenija
 
LC Tim # 2, 2014. Revija LafargeHolcim Slovenija
LC Tim # 2, 2014. Revija LafargeHolcim SlovenijaLC Tim # 2, 2014. Revija LafargeHolcim Slovenija
LC Tim # 2, 2014. Revija LafargeHolcim Slovenija
 
LC Tim # 1, 2013. Revija LafargeHolcim Slovenija
LC Tim # 1, 2013. Revija LafargeHolcim SlovenijaLC Tim # 1, 2013. Revija LafargeHolcim Slovenija
LC Tim # 1, 2013. Revija LafargeHolcim Slovenija
 
Naše cajtnge, december 2013
Naše cajtnge, december 2013Naše cajtnge, december 2013
Naše cajtnge, december 2013
 
Naše cajtnge, oktober 2013
Naše cajtnge, oktober 2013Naše cajtnge, oktober 2013
Naše cajtnge, oktober 2013
 
Naše cajtnge, julij 2012
Naše cajtnge, julij 2012Naše cajtnge, julij 2012
Naše cajtnge, julij 2012
 
Pravilno betoniranje z cementom Lafarge
Pravilno betoniranje z cementom LafargePravilno betoniranje z cementom Lafarge
Pravilno betoniranje z cementom Lafarge
 
LC TIM jesen 2011
LC TIM jesen 2011LC TIM jesen 2011
LC TIM jesen 2011
 
LC Tim: poletje 2011
LC Tim: poletje 2011LC Tim: poletje 2011
LC Tim: poletje 2011
 

LC Tim, poletje 2012

  • 1. Poštnina plačana pri Pošti 1420 Trbovlje 02 LC Tim INTERNO G L A S I LO DRUŽBE L A FA R G E CEMENT D.O.O. p olet j e 2 012 MESEC VARNOSTI 5-stopenjsko ocenjevanje rizikov INDUSTRIJSKA TURISTIČNA POT Obiskali so nas francoski in slovenski dijaki TRAJNOSTNI RAZVOJ Nove ambicije do 2020 Za lepše Trbovlje NADALJUJEMO Z ZASAJANJEM ISSN 1854-2816 IN OBNOVO FASAD
  • 2. 12 Naše delo Obiskali so nas slovenski in francoski dijaki 04 Novice Zaključujemo z reorganizacijo Trajnostne ambicije 2020 06 Intervju Haimo Primas, finančni direktor, in Andrew Schmidt, Urejanje vstopa v Trbovlje tehnični direktor 16 Naši ljudje Društvo upokojencev cementarne Trbovlje LC Tim interno glasilo družbe Lafarge Cement d.o.o. 17 Naše povezave letnik: 2012, številka 2 43. Lučkin memorial Izdajatelj: Lafarge Cement, d.o.o. Kolodvorska 5, Trbovlje telefon: 03 56 52 325 10 Naša varnost e-pošta: info@lafarge.si Junij, mesec varnosti Odgovorni urednik: Andrej Sopotnik Petstopenjsko ocenjevanje Uredniški odbor: Iva Dominkovič, Desanka Petrič, Špela rizikov Malovrh, Gregor Uranič, Petra Kajič Foto: arhiv Lafarge Cement, d.o.o. Izvedba: Multima d.o.o. Glasilo izhaja četrtletno Naklada: 1150 izvodov / ISSN 1854-2816 / Poslovni partner Časopis je natisnjen na 100-odstotnem recikliranem papirju. Trgovski center Jernej Vse pravice pridržane. Noben del te revije ne sme biti reproduciran, shranjen ali prepisan v katerikoli obliki oziroma na katerikoli način, bodisi elektronsko, mehansko, s fotokopiranjem, snemanjem ali kako drugače, brez predhodnega pisnega dovoljenja družbe Lafarge Cement, d.o.o. STRAN 2 | Lafarge CEMENT SLOVENIJA | 2012
  • 3. Mesec varnosti! V času, ki ga živimo, dobiva varnost posameznika vedno večji pomen. Ali se tega glede na hiter tempo življenja sploh zavedamo, pa je vprašanje, na katerega bi si moral posameznik odgovoriti sam. Vpetost v vsakdanje aktivnosti, tako na službeni ravni kot na zasebni, vpletajo posameznika v premagovanje rizikov, ki jih - nezavedajoč se, premaguje s sistemsko urejenimi rešitvami in organiziranimi pristopi v družbi. Sodobno urejena zakonodaja nekako usmerja tok dogajanja, tako na področju urejanja varnosti v gospodarstvu, kot tudi v javnem delu prebivalstva. Tudi statistični podatki kažejo pozitiven trend na področju vsesplošne varnosti. Pa vendar je na področju varnosti potrebno postoriti še zelo veliko. Tega se kot posamezniki bolje zavemo, ko naletimo na kakšno negativno izkušnjo s poškodbo ali pa so vanjo vpleteni naši bližnji. Preventivno delovanja na področju varnosti je tista dobra praksa, ki se je do sedaj pokazala kot najenostavnejša in najbolj učinkovita. Vzgoja in izobraževanje na področju varnosti v vseh sferah je ključ za doseganje še boljših rezultatov in garancija za večjo varnost. Zadnjih nekaj let je v skupini Lafarge že postala tradicija, da v mesecu juniju povsod po svetu zaposleni dodatno posvečamo pozornost varnosti in zdravju pri delu in varnosti na splošno. Tematike za pogovore v »varnostnih kotičkih« po oddelkih, ki smo jih izbrali za letos, se tičejo ravno področja preventivnega delovanja. Gre tudi za samoiniciativnost pri izbiri vsakdanjih tem o varnosti in ob sproščenem pogovoru o različnih dosedanjih izkušnjah in porajanju novih idej, dajejo osnovo za nadgradnjo področja varnosti in zdravja pri delu in varnosti na splošno. Prepogosto namreč zaposleni v podjetjih pojmujejo varnost le kot normativno urejanje dejavnosti, ki jo je potrebno izvajati, ker tako zahteva zakonodaja. Namen preprostih izmenjav izkušenj v odprtem pogovoru je ravno v tem, da se pokaže nasprotje temu in da se prepozna, da je zakonodajno urejanje le pripomoček za sistemsko urejanje, vse ostalo pa je odvisno od nas samih, našega pojmovanja varnosti in zavedanja, da sami kot posamezniki lahko največ storimo za svojo varnost in varnost svojih sodelavcev, prijateljev in sorodnikov.  Martin Koprivc Koordinator za zdravje in varnost pri delu 2012 | Lafarge CEMENT SLOVENIJA | STRAN 3
  • 4. NOVICE Za ohranitev cementarne v Trbovljah Zaključujemo reorganizacijo Lafarge Cement zaključuje s programom reorganizacije, katerega cilj je ohranitev cementarne v Trbovljah ob zmanjšanem obsegu proizvodnje kot v preteklosti. Postopek je potekal skladno z najvišjimi standardi veljavne delovno-pravne zakonodaje, vanj pa so bili aktivno vključeni tudi predstavniki sindikata in sveta delavcev. S tem ukrepom se bo število zaposlenih v trboveljski cementarni in hčerinskem podjetju Apnenec zmanjšalo za 51 delavcev. Od tega se jih bo v naslednjih mesecih na Zavod za zaposlovanje prijavilo 35, za ostale pa je podjetje v okviru Programa razreševanja presežnih delavcev našlo druge rešitve. V reorganizacijo in krčenje delovnih mest je Prav nekonkurenčen položaj in izredno zaposlenih v Trbovljah. Ocenjujemo, da smo bilo vodstvo prisiljeno zaradi negotovosti pri zahtevne gospodarske razmere so nas skupaj našli najbolj optimalne rešitve v pridobivanju okoljevarstvenega dovoljenja in s prisilile v zmanjševanje števila zaposlenih. trenutni situaciji. Seveda pa to ne spremeni tem prepovedi uporabe alternativnih goriv ter Pred nami je zahtevno obdobje, vendar kritičnosti dejstva, da je zdaj na Zavodu za zaradi izredno težkih razmer v gradbeništvu. odločitev korporacije Lafarge o nadaljevanju zaposlovanje prijavljenih že okoli 1300 ljudi iz V okviru procesa reorganizacije je bil izdelan proizvodnje cementa v Trbovljah dokazuje, da Trbovelj in da se bo z današnjim dnem stopnja program razreševanja presežnih delavcev in želi tudi v prihodnosti obdržati to cementarno. brezposelnosti v našem kraju približala 20 ukrepov za preprečitev škodljivih posledic V kakšnem obsegu bo cementarna odstotkom«. prenehanja delovnih razmerij. Vodstvo dolgoročno poslovala, bo odvisno predvsem podjetja je namreč skupaj s sindikatom od dovoljenja za sosežig alternativnih goriv in svetom delavcev v skladu z napovedmi ter razmer na trgu. Navkljub poslovanju v izčrpno preučilo različne možnosti rešitev manjšem obsegu bomo tudi v prihodnje za presežne delavce. Gre za prezaposlitev usmerjeni k izpolnjevanju pričakovanj tako delavcev v cementarne družbe Lafarge v partnerjev, kupcev kot tudi lokalnega okolja.« sosednjih državah ali v druge gospodarske družbe. Reorganizacija, ki je zajela celotno strukturo zaposlenih, od vodstvenega kadra do Etbin Marin zaposlenih v proizvodnji, je potekala Predsednik sindikata v celotni Skupini Lafarge. Z združitvijo poslovnih enot Lafarge v Srednji Evropi v eno Predsednik sindikata Etbin Marin dodaja: organizacijo s petimi tovarnami in šestimi »Pogovori in pogajanja z vodstvom so potekala trgi (Avstrija, Hrvaška, Češka republika, zelo korektno, saj se naše vodstvo na več Madžarska, Slovaška in Slovenija) je prišlo področjih trudi zagotoviti socialno varnost in Janusz Miluch tudi do reorganizacije vodstev v posameznih najti novo zaposlitev za čim več zaposlenih, Generalni direktor nekdanjih poslovnih enotah. Trboveljsko ki so na spisku presežnih delavcev. Vemo, da cementarne cementarno tako zapuščata Andrew Schmidt, za vse ne bomo mogli poskrbeti, čeprav smo tehnični direktor, in Haimo Primas, finančni mnenja, da smo člani pogajalske skupine Generalni direktor cementarne Janusz direktor, na lokalni ravni pa se prav tako storili vse, kar je bilo v naši moči. Lahko Miluch je pojasnil: »Cilj pogajanj s sindikatom ukinjajo nekatere funkcije. trdimo, da je vodstvo do danes ugodilo prav in svetom delavcev je bil ohranitev kar vsem našim zahtevam«. največjega števila zaposlenih. Verjamem, da nam je skupaj z zaposlenimi to v največji Vodstvo Lafarge Cementa je ob zaključku možni meri tudi uspelo. Še vedno pa ostaja reorganizacije tudi poudarilo, da si bo dejstvo, da je trboveljska cementarna cementarna še naprej prizadevala za nekonkurenčna. Lafarge Cement namreč pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja, ki še vedno nima okoljevarstvenega dovoljenja bi ji omogočilo uporabo alternativnih goriv, in zato pri proizvodnji cementa ne sme Desanka Petrič s tem povečalo njeno konkurenčnost na uporabljati alternativnih goriv, in to kljub Predsednica sveta trgu in posledično tudi ustvarilo možnosti za dejstvom, da delujemo z enako visokimi delavcev vzpostavitev večjega obsega proizvodnje in s okoljskimi standardi kot ostale cementarne tem delovnih mest.  ter številni industrijski obrati v Evropski Predsednica sveta delavcev Desanka Petrič uniji. Naš primer pridobivanja dovoljenja je ob zaključku reorganizacije dodala: z vsemi zapleti, ki smo jim bili priča, je »Delavci smo se ves čas pogajanj zavedali, osamljen tako v Sloveniji kot v celotni Evropi. da je bil naš cilj ohraniti kar največje število STRAN 4 | Lafarge CEMENT SLOVENIJA | 2012
  • 5. Pariz 2012 TRAJNOSTNE Trajnostne ambicije 2020 Evropski svet AMBICIJE Lafarge predstavil 2 20 delavcev (ESD) 34 novih ambicij s področja ŠTEVILKE IN CILJI Kot predsednica sveta delavcev sem se od 5. do 7. junija letos že tretje leto zapored trajnostnega razvoja udeležila evropskega sveta delavcev v Parizu. Večino predstavnikov iz drugih držav in drugih za leto 2020 divizij že poznam, vsi pa smo z veseljem sprejeli nekaj »novih« članov. Med njimi tudi Lafarge je vstopil v novo fazo svojih trajnostih predstavnika cementarne iz Madžarske, Devet večjih ambicij, ki naj zavez z uvedbo trajnostih ambicij 2020. 34 ki nas že kar nekaj mesecev zalaga s bi jih dosegli do leta 2020: novih trajnostnih ambicij z zastavljenimi klinkerjem, in predstavnika iz Mannersdorfa. kvantitativnimi cilji se nanaša na tri glavne Obema sem ob kavi pojasnila, zakaj naša stebre trajnostnega razvoja - socialnega, tovarna ne obratuje s polno zmogljivostjo in 1. Za 33 % znižati naše emisije CO2 na gospodarskega in okoljskega. porabila kar nekaj časa, da sem ju seznanila tono cementa v primerjavi z letom s podatki, kje tičijo vzroki za to. 1990. Predsednik in glavni izvršni direktor Lafargea Bruno Lafont je ob tem dejal: 2. Uporabiti 50 odstotkov nefosilnih goriv Prvi dan smo predstavniki delavcev izmenjali "Trajnostne ambicije 2020 so nadaljevanje v naših cementarne do leta 2020 svoje izkušnje, se seznanili s problemi v (vključno s 30 odstotki biomase). našega programa 2007-12, na koncu tovarnah, ki so nastali z novo reorganizacijo katerega smo dosegli našo ključno zavezo v celotni korporaciji Lafarge, in pripravili 3. Izvesti 20 % našega betona z za zmanjšanje neto emisij CO 2 na tono vprašanja za generalnega direktorja, Bruna vsebnostjo ponovno uporabljenih ali proizvedenega cementa za 20 odstotkov. Lafonta, ter njegove ekipe. Drugi dan smo se recikliranih materialov. Trdno sem prepričan, da se zelena ekonomija seznanili z delovanjem celotne korporacije v ne more zgoditi brez zelene industrije in da letu 2011. Vsi načrti niso bili polno doseženi, 4. Na področju varnosti in zaščite pri delu ni trajnostnega razvoja brez odgovorne med njimi tudi ta, da bi ženske zasedle 20 doseči, da se nihče od zaposlenih ne industrije, ki se zaveda svojega socialnega odstotkov pomembnih delovnih mest. Tretji bi smrtno ponesrečil ter bi praktično prispevka in vodi lastne spremembe. S tem odpravili izgubo časa zaradi incidentov dan nas je natanko ob napovedanem času programom, ki vključuje 34 novih ambicij, naših zaposlenih in pogodbenih pozdravil gospod Lafont. Sledila so vprašanja, podizvajalcev. iščemo možnosti za ustvarjanje vrednosti med prvimi so bili seveda na vrsti domačini. za vse naše javnosti - delničarje, kupce, Kot prva ženska predstavnica delavcev 5. Doseči, da bodo ženske zapolnjevale zaposlene in lokalne skupnosti v bližini naših (med 28 člani ESD smo samo 4) sem prišla 35 % višjih vodstvenih položajev. proizvodnih obratov. Te ambicije opredeljujejo do besede malce pred prvo pavzo. Moje naše zaveze za prihodnost in naš prispevek k vprašanje se je nanašalo na vizijo Lafargea 6. Prispevati 1 milijon prostovoljnih ur trajnostni družbi."  za slovensko cementarno. Prvič po 136 letih letno za lokalno izbrane projekte. obratovanja smo morali odpustiti delavce. Gospod Lafont mi je odgovoril, da je s 7. Izvesti načrt za lokalno ustvarjanje TRAJNOSTNI RAZVOJ novih delovnih mest v 75 % držav, v stanjem naše cementarne zelo natančno seznanjen, poudaril pa je, da je slovenski trg, katerih poslujemo. Dolgoročna in trajna kljub problemom z neusklajeno zakonodajo, 8. Omogočiti dostop do cenovno zaveza potencial za prihodnost naše korporacije. V dostopnih in trajnostnih stanovanj za našo tovarno je bilo vloženih veliko sredstev, 2 milijona ljudi. Lafarge že vrsto let deluje pri postavitvi zgleda zato je potrebno pridobiti IPPC dovoljenje v vodenju trajnostnega poslovanja v smislu za uporabo alternativnih goriv, s kakovostjo 9. Ustvariti prodajo v višini treh milijard varovanja okolja, družbene odgovornosti in cementa zadostiti zahtevam kupcev in evrov letno v novih trajnostnih upravljanja podjetja. Leta 2000 je bil Lafarge povečati tržni delež. rešitvah, izdelkih in storitvah. prvi proizvajalec na področju gradbenih materialov, ki je javno določil cilje za Naloga našega vodstva, nas, ki smo ostali, in Te ambicije so rezultat obsežnega zmanjšanje emisij CO2. Leta 2001 je bil eden občinskega vodstva, je, da kljub drastičnemu skupnega pristopa. 18 mesecev je Lafarge prvih CAC 40 podjetij, ki objavljajo celovito zmanjšanju števila zaposlenih, ne dopustimo sodeloval z zaposlenimi in vodji poslovnih poročilo o svojih prizadevanjih za trajnostni zaprtje cementarne v Trbovljah. To bi samo še enot, s skupino zainteresiranih javnosti, razvoj ter oblikujejo temeljna partnerstva z poslabšalo stanje v občini (brezposelnost, vse glavnimi partnerji, kot sta WWF in Care, organizacijami, kot sta WWF in Care. Od leta slabši socialni položaj), zato tega – čeprav ter našim mednarodnim svetovalnim 2007 je Skupina izvajala program trajnostnih se večina pomembnih državnih organov ne odborom s ciljem, da vsi omenjeni izrazijo, ambicij, ki določa prednostne naloge in ukvarja s tem – ne smemo dopustiti.  kaj pričakujejo od svojega podjetja in kaj merljive obveznosti. Lafargeevo poročilo o bi po njihovem mnenju lahko Lafarge še trajnostnem razvoju za leto 2012 in brošuro Desa Petrič prispeval v družbi. s podrobnostmi o vseh ambicijah najdete na www.lafarge.com.  2012 | Lafarge CEMENT SLOVENIJA | STRAN 5
  • 6. INTERVJU haimo primas Finančni direktor POGOVARJALI SMO SE Finančni in tehnični direktor stopata naproti novim izzivom S kakšnimi vtisi zapuščata Trbovlje in povsem novega nabora izdelkov, zagotovili Slovenijo? Haimo Primas, finančni direktor, smo trden finančni položaj tovarne in pa in Andrew Schmidt, tehnični seveda kakovostno in učinkovito varnost pri Primas: Trboveljska cementarna gre skozi direktor, po nekaj letih dela delu. zelo težko obdobje, težave ima z interesnimi pri nas zapuščata trboveljsko skupinami, izgubo dovoljenja za uporabo Primas: V mojem primeru je bilo morda malo alternativnih goriv, izgubo zaupanja pri cementarno. Medtem ko se težje, ker sem Avstrijec in sem prišel v Trbovlje zaposlenih, zamenjal se bo menedžment, Haimo Primas vrača v svojo iz cementarne Retznei, ki velja za notranjega reorganizacija je nasploh prinesla veliko rodno deželo Avstrijo, je Andrew konkurenta. Tudi tam sem bil finančni sprememb. Praktično smo se v vsem tem Schmidt, Kanadčan, katerega direktor. Ko sem prestopil v drugo ekipo, sem dobrem letu in pol, kar sem tukaj, mesečno družina je v zadnjem obdobju se soočil z nezaupanjem svojih novih kolegov. soočali s spremembami. Kar bom nesel s živela na Dunaju, sprejel izziv in Moral sem jih korak za korakom prepričevati, seboj v Avstrijo, je spoznanje, da če imaš delovno mesto direktorja obrata da smo na isti ladji in se borimo za iste cilje. dobro ekipo, lahko izplavaš iz krize. Občutek imam, da nam je uspelo. v edini mednarodno vodeni Schmidt: Strinjam se, da so časi za cementarni v Savdski Arabiji. Kaj štejete za svoj največji uspeh v teh letih cementarno v Trbovljah trenutno zelo težki. Z njima smo se pogovarjali o v Trbovljah? Vendar je bilo obdobje, ki sem ga preživel tu, vtisih, ki jih bosta odnesla s zame izjemno bogato tako v poslovnem kot seboj, iz naše tovarne in naše Schmidt: Zame je največji doseženi osebnem smislu. uspeh ta, da je tovarna dokazala, kako dežele, pa tudi o uspehih in sodi med najboljše obrate v stroškovni V poslovnem smislu sta se s položajem izzivih, ki sta jim bila priče v učinkovitosti, in sicer na področju fiksnih podjetja soočala vsak na svojem področju … Trbovljah. in variabilnih stroškov. Seveda, če želi to stroškovno učinkovitost tudi vzdrževati Schmidt: Na tehničnem področju smo v in biti konkurenčna z drugimi evropskimi zadnjih letih dosegli kar nekaj uspehov. cementarnami, potem nujno potrebuje S čudovitimi ljudmi, s katerimi sem imel dovoljenje za uporabo alternativnih goriv. priložnost delati, smo omogočili uvedbo Ko bo to vprašanje enkrat rešeno, vidim STRAN 6 | Lafarge CEMENT SLOVENIJA | 2012
  • 7. andrew schmidt Tehnični direktor trboveljsko cementarno spet kot močno da se račun poravna en mesec kasneje ali so trenutne razmere izjemno napete, polne tovarno, ki se bo lahko pohvalila z večjo pač takrat, ko nekdo pokliče in te opozori izzivov, in so najboljši način za učenje, za proizvodnjo. V trboveljski cementarni dela nanj. pridobivanje izkušenj. Poleg tega bi želel nekaj najbolj usposobljenih ljudi, s katerimi Gre pač za različno poslovno vedenje ostati še malo dlje, da bi pomagal podpreti sem delal v svoji dosedanji karieri. Slovencev v primerjavi z Avstrijci. Seveda in pripraviti Trbovlje na prihodnost. Vem, da boste našli razlike tudi v primerjavi z je bilo ljudem težko razumeti, kar sem od njih Primas: Na področju financ smo največji Madžarsko, Češko in Nemčijo. zahteval in so se spraševali: zakaj to počneš, uspeh dosegli pri zmanjšanju terjatev na na nekaterih področjih si zelo strog, začel si minimum. Ko sem prišel v Trbovlje, smo V čem se najbolj razlikuje opravljanje vaše zmanjševati število zaposlenih, režeš stroške imeli za okrog deset milijonov evrov odprtih funkcije v Sloveniji in v drugih državah? … Razumem, da je ljudi najbolj strah, da se terjatev. Bile so velike težave s plačili računov, bo cementarna v Trbovljah povsem zaprla. z bankroti naših kupcev, … Z organiziranjem Primas: Tukaj v Sloveniji imam včasih Ta strah je težko pregnati, če vemo, kaj se naše ekipe smo postavili stroga merila na občutek, da gori v vsakem kotu in če imaš je dogajalo do zdaj. Pred vodstvom tovarne trgu.To je zahtevalo tudi spremembo mišljenja samo en gasilni aparat, se moraš odločiti, in pred vso upravo je velik izziv, kako bodo celotne ekipe, da cement prodajamo, ne pa kateri kot boš začel gasiti. Ko se odločiš, boš uspeli prepričati ljudi, da je cementarna podarjamo. Strankam je potrebno resno seveda vonjal in čutil, kako gori tudi v drugih njihova, da imajo izjemne izkušnje, so izjemno povedati, da od njih pričakujete plačilo, pri kotih, ampak ostati moraš osredotočen na strokovno podkovani v cementni industriji, in novih strankah pa si je potrebno zagotoviti tisti kot, ki si ga izbral. Takšna je situacija za to obstaja prihodnost. Verjamem, da bo plačilo bodisi z bančnimi garancijami, v Sloveniji. Imate veliko kritičnih situacij težko, a verjamem tudi, da boste zmogli. hipotekami ipd. Nov pristop je bil mogoč in morate se odločiti in se koncentrirati na tudi zato, ker se je zamenjalo nekaj ključnih eno, se pravi, morate sprejeti, da bo nekaj Schmidt: Zase lahko rečem, da odhajam s kadrov, organizirali smo ekipo skupaj s šlo narobe, ker ne morete rešiti vseh težav težkim srcem. Pogrešal bom svoje tukajšnje kolegom Alešom Medveškom in vodili striktno naenkrat. Vem, da je to zelo težko, ampak sodelavce. Želim jim sporočiti, naj ostanejo politiko: razumemo trg, razumemo posle in edino tako lahko ukrepate. pozitivno naravnani in naj vztrajajo še naprej želimo zaslužiti denar. za svoj obstoj, saj je to edini način za svetlo prihodnost. Ste ste tudi v Avstriji srečevali s podobnimi Odhajate z veseljem drugam, glede na vse težavami? težave, s katerimi se sooča trboveljska Pogosto slišimo, da imajo zaposleni drugje cementarna? boljše delovne pogoje kot pri nas, kaj vi Primas: Ne. V Avstriji se posluje povsem menite? drugače. Da kdo ne bi plačal svojih računov Primas: Nikakor. Moji avstrijski kolegi so na valuto, tega avstrijski poslovni svet ne mi, na primer, rekli, da sem lahko srečen, Schmidt: Na to vprašanje lahko odgovorim pozna. V Sloveniji pa je zelo tipično in žal ker se vračam domov. Ampak ni tako. V tem le z vidika mojega poznavanja dela v sprejeto vedenje, če je valuta v ponedeljek, trenutku bi res želel ostati še malo dlje, ker cementarni Trbovlje. Če to primerjam z 2012 | Lafarge CEMENT SLOVENIJA | STRAN 7
  • 8. INTERVJU drugimi Lafargeevimi cementarnami, potem Gospodarstvo se tako v resnici ne razvija. Če jo lahko primerjam z avstrijsko in kanadsko, pogledate Avstrijo, ki je maksimalno izvozno Andrew Schmidt: Lafargeeva v katerih sem že delal. Po mojem mnenju usmerjena, je zelo privlačna za zunanje prednost je ravno v tem, da svojim so delovni pogoji zelo podobni. Povsod investitorje. Ti svoj kapital prek investicij zaposlenim nudi številne priložnosti posvečamo največjo pozornost varnosti in prinašajo v deželo. Našli boste veliko za ustvarjanje kariere, kar med zaščiti delavcev, nasploh so zaposleni zelo mednarodnih firm, ki so svoj sedež odprle drugim vključuje priložnosti za dobro obravnavani. Trboveljska cementarna prav v Avstriji. Seveda ta odprtost po drugi zaposlene, da zamenjajo delovno sodi po mojem mnenju med najboljše družbe strani pomeni, da je država bolj dovzetna za okolje, odpotujejo v tujino, na v Sloveniji. zunanje vplive … Ampak, tega se ne bi smeli ta način pa si v stiku z drugimi bati. Avstrijci se – po mojem mnenju – tega ne kulturami izmenjujejo znanje, Slišimo tudi, kako se Slovenija v primerjavi s bojimo. Za primer povem: jaz sebe dojemam ideje in izkušnje. Občudujem tudi tujino skorajda otepa tujih investitorjev. Kaj kot pravega Avstrijca, čeprav moje korenine Lafargeeve varnostne standarde bi svetovali slovenskim podjetjem, da bi bila izvirajo tudi iz Slovenije in Madžarske. in sem zadovoljen, da delam za bolj odprta za tuje vlagatelje? Slovenija je po mojem mnenju še premlada podjetje, ki postavlja varnost svojih država za kaj takega. V ljudeh je še premočno zaposlenih na prvo mesto. Poleg Primas: Ta vsesplošno znani vtis, sem zdaj mišljenje, da je treba delati tisto, kar ti rečejo varnosti občudujem tudi Lafargeevo tudi sam zaznal. Živim v Avstriji, blizu meje drugi. To izvira še iz časa Jugoslavije. Peščici okoljsko politiko, ki se kaže v izredni in vem, da veliko Slovencev s Štajerske hodi posameznikov je po osamosvojitvi uspelo s odgovornost podjetja do okolja. na delo v Avstrijo, zato sem imel o Slovencih privatizacijami in podobnimi manipulacijami vtis, da so zelo odprti. Tu v Trbovljah in bliže pridobiti bogastvo, ljudje so zdaj nezaupljivi, Ljubljani pa sem se soočil z dejstvom, ki so jezni, nemotivirani … potrebno bo še nekaj Schmidt: Jaz lahko primerjam Slovenijo s nam ga zaupali tudi zunanji partnerji, da se generacij, da se bodo stvari normalizirale. Kanado in po mojem mnenju sta si državi v Slovenija obnaša zelo nacionalno. Mislim, da Avstrija na primer je imela več časa za to mnogih pogledih podobni. Opažam pa nekaj to izvira iz strahu pred izgubo nečesa … Edina in današnji Avstrijci niso več obremenjeni poglavitnih razlik med Slovenci in Kanadčani. pot je, da se Slovenci začnejo zavedati, da s preteklostjo, zamerami in podobnim. Predanost podjetju in skupnosti je v Sloveniji z uvozom kapitala, povečaš svojo kapitalsko Današnji Avstrijec razmišlja nekako takole: večja kot v Kanadi. V Kanadi prihajajo ljudje osnovo, potem lahko ustvariš nova delovna želim delati, želim zaslužiti, želim uživati, iz različnih okolij, nagnjeni so k temu, da se mesta, povpraševanje in zatem tudi ponudbo. imeti čudovito življenje, biti srečen in ne hitro selijo. Ljudje v Sloveniji dajo več na Ta krog po mojem mnenju slovenska država želim, da me politiki pri tem kakorkoli motijo. tradicionalne vrednote in nadaljujejo uhojene rada preseka, ker je ne zanima vnos tujega In seveda, tudi Avstrijci se zavedajo svoje poti, medtem ko v Kanadi ljudje konstantno kapitala, torej niti investicije. To vodi do nacionalnosti in so nanjo ponosni. stremijo k spremembam in izboljšavam, in zmanjšanja povpraševanja in ponudbe. sicer na vseh področjih življenja. Kako pa bi slovenske družbe ocenili z vidika upoštevanja ekologije in okoljskih standardov? Haimo Primas se je pridružil Andrew Schmidt se je rodil Schmidt: Težko bi ocenil, v kolikšni meri ekipi trboveljske cementarne v Kanadi, kjer je diplomiral slovenska podjetja v celoti izpolnjujejo decembra 2010, funkcijo in pozneje dokončal tudi okoljske standarde. Vem pa, da je na tem finančnega direktorja pa doktorski študij inženirstva. V področju cementarna v Trbovljah med uradno prevzel 1. januarja Skupini Lafarge je začel delati najboljšimi in prepričan sem, da bi bila 2011. Po izobrazbi je takoj po končanem študiju in Slovenija kot država odlična na področju diplomirani ekonomist in svojo kariero gradil na različnih spoštovanja okoljske zakonodaje, če bi se prihaja iz avstrijskega kraja lokacijah Skupine. Služba tudi druga slovenska podjetja tako striktno Vogau v neposredni bližini v trboveljski cementarni, ki držala pravil. meje s Slovenijo. Preden je jo je zasedel 1. septembra Glede na to, da prihajam iz države, ki je prišel v Trbovlje je zadnji dve 2008, je bila zanj v okviru ponosna na svoje dosežke s področja leti delal v upravi Lafargeeve Lafarga sedma in prva, ki jo je varovanja okolja, verjamem, da je tako poslovne enote v Avstriji, kjer moral opravljati v angleškem imenovano zmanjševanje okoljskega odtisa se je ukvarjal z optimizacijo jeziku, čeprav v državi, v izjemno pomembno. V zvezi s tem menim, nabavnih in prodajnih kanalov kateri angleščina ni uradni da je trboveljska cementarna dosegla in ter optimizacijo strateških jezik. Sicer Andrew obvlada celo presegla vse standarde, potrebne za povezav kupcev s poudarkom angleški, nemški in francoski ravnovesje med industrijo in okoljem. na logističnih rešitvah. jezik. V letih, ki jih je preživel v Sloveniji, pa se je naučil tudi Bi si kdo od vaju upal napovedati usodo marsikatero slovensko besedo. gradbene panoge v Sloveniji? Schmidt: Prepričan sem, da bo slovensko gradbeništvo ponovno zaživelo in da se bodo STRAN 8 | Lafarge CEMENT SLOVENIJA | 2012
  • 9. aktivnosti na tem področju občutno povečale, tržišče. To smo že uredili, ko smo povečali vendar bo do takrat še preteklo nekaj časa. število prodajnikov in jih poslali na teren prodajat. Ljudje morajo vedeti, na katerih Pa usodo trboveljske cementarne, področjih so uspešni, in na katerih morajo Haimo Primas: Zame je bilo upoštevajoč tudi njeno dolgoletno tradicijo? kot ekipa še napredovati. Osebno namreč obdobje, ki sem ga preživel v dolgoročnega tveganja za obstoj cementarne trboveljski cementarni, najbolj Primas: Cementarna ni toliko let obstala, v Trbovljah ne vidim, kratkoročnega in uspešna in zanimiva izkušnja v ker bi bilo njeno vodstvo dobro ali slabo, srednjeročnega, žal, da. poslovnem življenju. temveč zaradi timskega dela, zaradi ljudi. Uprava je samo en del tima, ki mora na Ste uspeli v tem obdobju vašega službovanja v stvari gledati s širšega zornega kota, pripraviti Trbovljah spoznati tudi naše kraje, Slovenijo? polje in orodja, vire in določiti prioritete. Kot sem prej že omenil, gori v vseh kotih Primas: Moj prosti čas je bil zelo omejen. Schmidt: Srečen sem, da imam ob sebi in nekdo mora odločiti, na katero žarišče Soproga in hči živita v Avstriji, malo čez družino, svojo čudovito ženo Olivio in tri se bomo osredotočili. Nisem prepričan, da mejo, kjer hči hodi v šolo, tam imamo tudi hčere Alexis, Kiero in Kaylo, stare 8, 12 in bo trboveljsko cementarno zaprl Lafarge, hišo z vrtom. Na začetku sem se dnevno 14 let. Moji družini je bilo v Evropi všeč in bolj me skrbi, da bi se tukajšnji ljudje kar vozil domov, ampak se je izkazalo za preveč jo kar žalostni zapuščamo. Moji starejši sprijaznili s tem. Trenutno se mi zdi ekipa naporno. Tu pa sem tako pozno odhajal hčeri Kiera in Kayla sta članici košarkarske premalo motivirana. Ni dovolj stati in čakati, iz pisarne, da sem si v stanovanju želel le ekipe deklet, ki je pravkar osvojila avstrijski to traja že predolgo časa, treba je teči, to je počitka in se nisem pretirano vključeval v pokal, najmlajša hči Alexis pa je kapetanka kot maraton, ves čas teči z enakomernimi dogajanje v Trbovljah. Ob večerih še televizije košarkarske skupine mlajših deklic. Moja močmi, osredotočen na cilj. Nekdo iz včasih nisem prižigal. Ko sem našel čas, žena bo nadaljevala s svojo učiteljsko menedžmenta mora tem ljudem jasno in sem se rad priključil cementarniški ekipi kariero (na srednji šoli poučuje matematične glasno povedati: dobri smo, imamo dobre pri košarki ali v telovadnici. Rad imam znanosti) v Jeddahu in imela obenem vire, kakovost, z reorganizacijo smo postali šport. Če bi ostal dlje časa, bi verjetno začel možnost dokončati svoj strokovni študij. Tako zelo stroškovno učinkoviti. To pomeni, da kolesariti in planinariti. Ko sta me žena in hči se bomo vsi lažje prilagodili novim razmeram. smo zelo konkurenčni. Dobiti moramo nazaj obiskali, smo pa šli skupaj naokoli. Obiskali Moj nov izziv je mesto direktorja obrata v dovoljenje za uporabo alternativnih goriv, ki smo Ljubljano, Trojane, pokazal sem jima edini mednarodni cementarni v Savdski je za prihodnost bistveno. Potrebujemo tudi cementarno … Moram priznati, da sem bil Arabiji. Delal bom v državi s povsem drugačno na začetku prijetno presenečen, da je v tej kulturo. Gradbeni trg v tej državi je še vedno ozki trboveljski kotlini mesto, ki povsem v porastu, vsa načrtovana proizvodnja je tudi Haimo Primas: Ko se srečujem s funkcionira, med drugim nima prometnih prodana. Spet bom delal v okolju, ki ga skoraj svojimi kolegi s področja financ, zamaškov, ima pa dovolj možnosti za nakupe ne poznam. Pri tem mi bodo izkušnje, ki sem moram priznati, da se nikjer ne in druge aktivnosti, obenem ga obdajata jih pridobil v Trbovljah, gotovo v veliko pomoč. soočajo s podobno situacijo, zelenje in gozd. kot jo ima Lafarge v Sloveniji. Bi za konec še kaj dodala, morda sporočila Tudi iz Skupine v Parizu so nam Schmidt: Mene je Slovenija zelo prevzela. kolegom, sodelavcem? povedali, da je slovenska situacija V tej mali državi je mogoče početi toliko posebna. Imate težave na trgu, različnih reči, da sem z lahkoto našel take, ki Primas: Čeprav sem se na začetku večkrat v gospodarstvu, vlada ni preveč so me zanimale. Sploh je zanimivo, ker lahko vprašal, ali naj ostanem ali grem, mi ni žal, stabilna, veliko imate težav z toliko stvari počneš, ne da bi se ti bilo treba da sem vztrajal in s tukajšnjo ekipo dosegel interesnimi skupinami, imate zelo daleč voziti. To je za nekoga, ki prihaja iz vse našteto. Morda bi ob tej priložnosti agresivne okoljevarstvene skupine, Kanade, izjemno. Če omenim samo nekatere spodbudil svoje tukajšnje kolege, da storijo zaradi finančne nediscipline od točk, ki so me prevzele: Postojnska jama, nekaj podobnega, da zapustijo svojo dolino, imate likvidnostne težave, visoke blejsko jezero, stari celjski grad, obala v svoje področje in sprejmejo tudi kak nov produkcijske stroške, preveč Piranu, Ljubljana, Maribor, smučarski center izziv v tujini, da si pridobijo novih izkušenj. zaposlenih … Soočate se res z na Krvavcu … resnično je ogromno možnosti Poskušajte razumeti svoj položaj tako, da ga ogromno izzivi. za preživljanje prostega časa in ogled za nekaj časa zamenjate, da nanj pogledate znamenitosti. Imel sem srečo, da sem si z drugega konca sveta. Da, to bi bilo moje lahko vse našteto ogledal in doživel, pogosto sporočilo. celo skupaj s svojo družino in tudi z razširjeno Andrew Schmidt: Čas, ki sem družino, ki sem jo povabil sem. Vesel sem za Schmidt: Odhajam z žalostnim srcem in ga preživel v Trbovljah, je bil te čudovite priložnosti, saj mi bodo lepote pogrešal bom svoje tukajšnje sodelavce. zame bogat tako v poslovnem vaše dežele vedno ostale v lepem spominu. Rad bi jih zapustil s spodbudno mislijo, da kot osebnem smislu. Nikoli ne Gotovo se še nameravam vrniti. Slovenija je ostanete pozitivno naravnani in vztrajate še bom pozabil tukajšnjih ljudi in čudovita država, ki ima majhne dele vsega. naprej za svoj obstoj, saj bo le tako tudi vaša vseh iskrenih prijateljstev, ki Ljubljana je eno mojih najljubših mest na prihodnost svetla.  sem jih sklenil tu. svetu, poleg San Francisca in Pariza. Za vas je verjetno spet drugače, ker odhajate na tako rekoč drugi konec sveta? 2012 | Lafarge CEMENT SLOVENIJA | STRAN 9
  • 10. NAŠA VARNOST MESEC VARNOSTI Junij – naš mesec V juniju, našem mesecu varnosti, se zaposleni še bolj kot običajno posvetimo področju varnosti in zdravja pri delu. V tem obdobju se na številnih srečanjih spodbujamo in skupaj poudarjamo pomen varnosti ne le na delovnem mestu, Na enem od »varnostnih kotičkov oddelka« temveč tudi v vsakdanjem Dolžni smo spoštovati preventivne ukrepe in se ravnati po njih življenju. Nikoli namreč ne smemo pozabiti, da so ukrepi s področja varnosti in zdravja pri delu Vodilna tema v naših rokah, torej je zelo pomembno naše preventivno delovanje in poznavanje Petstopenjska metoda ocene preventivnih ukrepov. rizikov V skladu z letošnjimi načrtovanimi aktivnostmi na področju varnosti in zdravja pri delu smo tako kot v vseh poslovnih enotah tudi v naši varnosti posvetili še dodatno pozornost. Letošnja vodilna tema je uporaba petstopenjske metode ocene rizikov. Letošnje aktivnosti v okviru petstopenjske metode ocenjevanja rizikov ►► Uporaba preproste metode petih korakov, ►► Izvedba aktivnosti in spodbujanju ki je identična metodi »STOP postopka«, varnosti vseh udeležencev v prometu, ta pa je v naših vsakdanjih aktivnostih že ki naj bi k sodelovanju privabila tudi v uporabi. Dodano je le področje novih občane. Akcijo bomo izvedli v sodelovanju idej, kar nas bo dodatno spodbudilo k z AMZS in televizijo ETV, ki bo izvedla inovativnosti na področju varnosti. poučno kontaktno oddajo o varni vožnji 5-stopenjska metoda v cestnem prometu. ocenjevanja rizikov vključuje: ►► V posameznih oddelkih se bodo izvajali tako imenovani »varnostni kotički ►► Glede na izraženo željo nekaterih naših oddelka«, na katerih se bodo zaposleni partnerjev in kupcev v Sloveniji in Hrvaški 1. Naloge (Tasks) s posameznih oddelkov pogovarjali na bomo pri njih izvedli svetovalne varnostne 2. Nevarnosti (Hazards) izbrane tematike s področja varnosti in preglede z namenom sistemskega zdravja pri delu in v vsakdanjem življenju. urejanja področja varnosti udeležencev 3. Ocenjevanje (Evaluation) v poslovni verigi.  4. Ukrepi (Measures) ►► Izvedba dodatnih usposabljanj s področja prve pomoči z uporabo avtomatskega 5. Ideje (Ideas). defibrilatorja za vse zainteresirane zaposlene in odgovorne vodje del. STRAN 10 | Lafarge CEMENT SLOVENIJA | 2012
  • 11. Avtomatski eksterni defibrilator Z njim lahko rešujemo življenja Avtomatski eksterni defibrilator (AED) je prenosna elektronska naprava, ki je sposobna zaznati zastoj srca pri človeku. S pomočjo električnega sunka pa lahko srce ponovno požene in s tem reši življenje. Sestavljen je iz ohišja z baterijo, iz katerega izhajata dve nalepki - elektrodi. Odvisno od modela lahko na ohišju najdemo največ 2 gumba (za vklop in proženje električnega sunka), zvočnik (preko katerega nam aparat daje glasovna navodila v slovenskem jeziku) ter pri nekaterih ekran, kjer se navodila tudi izpišejo. Uporaba je varna in enostavna, uporablja ga lahko prav vsak. Aparat sam po sebi seveda ne rešuje življenj, je pa izredno dobrodošel dodatek pri oživljanju s pritiski na prsni koš (masažo srca) in umetnim dihanjem. Pri oživljanju z uporabo aparata AED lahko naredimo toliko kot celotna reševalna ekipa, ki prispe kasneje, in rešimo življenje. Če se človeku ustavi srce in mu nihče ne pomaga, umre v približno 10 minutah. Njegova možnost za preživetje je vsako minuto manjša za 10 odstotkov, medtem ko možgani že po nekaj minutah začno nepopravljivo odmirati. Večina zastojev srca in posledične smrti se pripeti izven bolnišnic, doma ali na ulici, kjer so večkrat prisotni tudi drugi ljudje. Ti imajo zdaj – če je v bližini aparat AED – še toliko večjo možnost, da z njim rešijo življenje. Če se človeku zaustavi srce, se lahko tako stanje večinoma pozdravi le s sunkom električnega toka. Z aparatom AED damo možnost vsakemu očividcu, da prične s postopki oživljanja že veliko prej, preden prispe do kraja reševalna ekipa, ki za to v povprečju potrebuje od 10 do 15 minut. Hitreje ko začnemo oživljati, več možnosti za preživetje ostane človeku. • Če se človeku ustavi srce in mu ne pomagamo, umre v 10 minutah. Možgani se okvarijo že veliko prej! • Hiter električni sunek zelo poveča možnosti za preživetje! • Hitreje ukrepaš, več možnosti za preživetje bo žrtev imela! Idealno je, da človeka prvič stresemo z električnim sunkom v 3 do 5 minut od trenutka, ko se je zgrudil. Reševalna ekipa običajno potrebuje od 10 do 15 minut, da prispe na mesto nesreče. Kako pomagamo človeku, ki se mu zaustavi srce Pokličemo 112. Začnemo stiskati prsni koš (30) in dajemo umetno dihanje (2). Če je v bližini AED, stečemo ponj. Če nismo sami, pošljemo ponj. Štejejo sekunde! Več na: http://www.aed-baza.si  Dodatno usposabljanje na področju varnosti in zdravja pri delu Nudenje prve pomoči z uporabo avtomatskega defibrilatorja je ključno za osebo, ki utrpi nenadno zaustavitev srca. Uporaba aparata ni zapletena. V naši delavnici z usposobljenim osebjem smo se v uporabi aparata preizkusili tudi v praksi. 2012 | Lafarge CEMENT SLOVENIJA | STRAN 11
  • 12. NAŠE DELO OBISKALI SO NAS SLOVENSKI IN FRANCOSKI DIJAKI Industrijska turistična pot po naši cementarni Francoski dijaki z učitelji so bili navdušeni. V zadnjih dneh maja sta Lafarge obiskali skupini srednješolcev iz Slovenije in Francije. V sredo, 30. maja, so prišli na ekskurzijo po industrijski turistični poti dijaki 1. letnika Srednje trgovske šole iz Ljubljane, v četrtek, 31. maja, pa dijaki francoske tehnične gimnazije, imenovane Lycée Jean-Baptiste Darnet iz kraja Saint Yrieix la Perche iz osrednje francoske regije Limousin. Oboji so bili nad obiskom navdušeni. Svojega navdušenja nad obiskom niso skrivali niti francoski dijaki, ki so se v okviru svojega štiridnevnega izleta po Sloveniji ustavili tudi v Lafargeu. Vsi so bili v Sloveniji prvič, razen profesorice ekonomije in menedžmenta Marie-Hélene Laffont, ki je Slovenijo obiskala že v času njenega vstopa v Evropsko unijo.  Marie-Hélene Laffont, Josette Meyzi, profesorica nekdanja profesorica Marie-Hélene Laffont je Slovenijo obiskala Dijake in profesorje je na izletu spremljala nekdanja profesorica Josette že drugič. »Prvič smo s kolegi ekonomisti Meyzi. »Vzeli so me s seboj, ker znam angleško,« je povedala in dodala, obiskali Bled, Kras in Obalo. Dežela, o kateri da jo je Slovenija navdušila. »Spominja me na Švico, na Avstrijo, imate so takrat vsi govorili, kako je odprta in morje in hribe, kot Francija, povsod je zelo čisto. V Portorožu, kjer smo drugačna od drugih nekdanjih socialističnih prenočevali, so nas izjemno toplo sprejeli. Prav tako na Bledu. Lepo je držav, nas je zelo očarala in želela sem si jo tukaj.« ponovno obiskati. Tokrat sem tu s svojimi dijaki. Iskreno moram povedati, da so mi na prošnjo za finančno pomoč, ki sem jo pred izletom poslala na številna podjetja, odgovorili samo iz Lafargea. Malo smo se s kolegi pohecali, če ne zato, ker se z generalnim direktorjem Brunom Lafontom piševa podobno. Vsekakor je bil gospod Timothé Calvet, Lafont izredno prijazen in nam je zaželel dijak prijetno potovanje. Sama sem ga vprašala, če bi morda lahko tudi njih obiskali, pa mi je Tudi dijaki so si z zanimanjem ogledali lepote naše dežele in povedal, da bomo v trboveljski cementarni proizvodni proces cementarne. »Gospodarstvo in industrija me zelo zelo dobrodošli. Res, zelo prijazno so nas zanimata,« je povedal dijak Timothé Calvet, »tako da sem bil izjemno sprejeli, nam predstavili industrijsko pot navdušen nad ogledom proizvodnega procesa v cementarni, ki so in to celo v francoskem jeziku. Veste, o nam ga predstavili na industrijski turistični poti. V bistvu sem se prvič Sloveniji se zdaj v Franciji nič ne govori, v živo srečal z industrijo in sem čisto navdušen, mislim, da mi bo to poznamo pa zelo dobro Hrvaško, ki se pri koristilo pri študiju in moji odločitvi za poklic.« Timotheja je navdušila nas uspešno promovira. Vendar, zdaj bomo tudi naša država, še najbolj pa Postojnska jama, ki so si jo ogledali mi ambasadorji vaše države, saj smo polni pred prihodom v Trbovlje. čudovitih vtisov, ki jih bomo ponesli domov.« STRAN 12 | Lafarge CEMENT SLOVENIJA | 2012
  • 13. Dijaki iz Ljubljane so Lafarge obiskali v spremstvu učiteljic strokovnih predmetov Jasne Čot in Mojce Majerle. Slednja je za industrijsko turistično pot izvedela na letošnjem sejmu Dom v Ljubljani. »Kar obstala sem pred panojem na razstavnem prostoru Lafargea, ki je opisoval industrijsko pot v cementarni, saj kaj takega nisem pričakovala,« je navdušeno povedala Mojca Majerle. »Potem smo se z gospodom Andrejem Sopotnikom zelo hitro dogovorili za obisk in moram priznati, da sem zelo navdušena nad urejenostjo in slikovitostjo poti.« Zaposleni v Lafargeu so dijakom predstavili proizvodni proces, niso pa zanemarili niti pomena varnosti in zaščite pri delu.  na eni od točk industrijske poti Dijaki so tudi v laboratoriju zbrano prisluhnili novim informacijam. Mojca Majerle, učiteljica strokovnih predmetov na Srednji trgovski šoli v Ljubljani »Industrijska turistična pot v cementarni je enkratna, slikovita, poučna in zanimiva. Po mojem mnenju bi si jo morale ogledati vse srednje šole v Sloveniji. Sama sem nekaj industrijskih turističnih točk obiskala že v tujini, v Sloveniji pa sem si ogledala Luko Koper, ampak tam je zgodba drugačna, saj je pristanišče bolj razprostrto po površini in ogled poteka z avtobusom. V cementarni je prikaz dokaj strnjen, vsi ti zemljevidi so zelo nazorni, predstavljene so tudi surovine, pokazali so nam peč, nas peljali v laboratorij in kontrolno sobo, skratka, čudovito.« Črt Škerbec, Taulant Zidi, dijak dijak »Industrijska turistična »Zdi se mi prav, da pot je slikovita in smo se kot bodoči poučna. Všeč mi je trgovci seznanili bilo, da smo se hitro tudi s proizvajalcem premikali od točke gradbenega materiala. do točke in da so vse Vsak trgovec lažje zanimivo opremljene. ponudi izdelek, če Da so nas oblekli v pozna proizvajalca zaščitna oblačila, se mi in mu zaupa. Tudi zdi zelo odgovorno od zaščitna oprema je njih.« v redu, čeprav me je malo skrbelo, da mi bo čelada uničila pričesko (smeh).« Saška Štos, Maida Mekić, Nermin dijakinja dijakinja Ramadanoski, dijak »Bilo je super. »Industrijska pot mi je Predstavili so nam, bila zelo všeč in vesela »Dan v cementarni je kako se izdela cement, sem, da sem spoznala bil super. Od vsega in povedali, da je pri tovarno, ki sem jo do mi je bila najbolj všeč delu zelo pomembna zdaj videvala le skozi kontrolna soba.« varnost, zato smo dobili okno vlaka, kadar sem odsevni brezrokavnik in se peljala iz Ljubljane čelado.« proti Celju.« 2012 | Lafarge CEMENT SLOVENIJA | STRAN 13
  • 14. NAŠE DELO V SLOGI JE MOČ Pri delih smo z veseljem sodelovali, pomagali pa so tudi delavci trboveljske komunalne službe in člani Hortikulturnega društva Trbovlje Za lepši izgled Urejanje vstopa v Trbovlje V zadnjih letih je območje ob vstopu v Trbovlje dodatnih predelov tega območja in s tem za že dodobra spremenilo svojo podobo. Ker gre prijaznejšo podobo našega mesta. za najprometnejši vstop v Trbovlje, je lepša Ker gre za najprometnejši vstop podoba območja ob železniški postaji in tudi Tako smo ozelenili območje na levi strani v Trbovlje, je lepša podoba naprej pomembna tako za domačine, kot tudi ceste ob mostu čez Savo, neposredno nad območja ob železniški postaji in za goste, ki prihajajo v Trbovlje. V cementarni območjem železniške postaje v Trbovljah. tudi naprej pomembna tako za smo se zato tudi letos odločili, da bomo po Pri projektu za lepšo podobo Trbovelj je domačine, kot tudi za goste, ki naših najboljših močeh poskrbeli za ureditev sodelovala tudi Občina Trbovlje oz. Komunala, prihajajo v Trbovlje. ki je ustrezno pripravila teren. V cementarni smo poskrbeli za dovoz zemlje in priskrbeli raznovrstne rastline, ki jih je za to področje predvidelo Hortikulturno društvo Trbovlje. Tudi zasaditev so strokovno izvedle članice in člani omenjenega društva. Skupnega dela z obojimi smo bili v cementarni veseli, veselimo pa se ga tudi v prihodnje, ko bomo nadaljevali s podobnimi aktivnostmi. V sodelovanju s Slovenskimi železnicami načrtujemo v kratkem tudi zasaditev večjega števila betonskih korit, ki bodo polepšala podobo področja železniške postaje v Trbovljah, precej pa jih bo tudi v sami cementarni. Na tak način poleg visokih vlaganjih v modernizacijo cementarne, ki cementarno napravljajo bistveno prijaznejšo okolju, vlagamo tudi v lepšo podobo Trbovelj.  PODOBA MESTA BO PRIJAZNEJŠA Za lepši izgled vstopa v Trbovlje skrbi 750 novo zasajenih grmovnic in obnovljena fasada zgradbe gasilskega društva cementarne STRAN 14 | Lafarge CEMENT SLOVENIJA | 2012
  • 15. NAŠI LJUDJE Naši jubilanti (od maja do junija) 30 let dela: Rešitev nagradne križanke iz prejšnje številke LC tima: Teja Zagorc POSVOJIMO DREVO Martin Koprivc Jubilantoma iskreno čestitamo!  Nagrado prejmejo: 1. nagrada: Torbica, majica in kapa Lafarge Čestitke srečnemu očku Ines Humski, Podkum 72 a, Podkum 2. marca 2012 je na svet privekala Stela. Čestitke očku 2. nagrada: Torbica Lafarge Aljažu Kuzmanovskemu. Vera Savšek, Sallaumines 5, Trbovlje stela kuzmanovski Olga Starina, Naselje A. Kaple 7 d, Hrastnik 3. nagrada: Kapa Lafarge Ivan Pikel, Zavine 8, Kisovec Franc Senekovič, Kremberk 4 a, Sv. Ana Štefka Holc, Javorje 20 a, Črna na Koroškem Nagrade bomo poslali po pošti. Čestitamo! Novosti iz sindikata Reorganizacija v cementarni za odhajajoče zaposlene. Kljub temu, da da nikakor ni sprejemljivo zapreti rudnika, so vse odločitve o reorganizaciji načrtovali elektrarne, cementarne … Kje bodo ljudje Boleča odpuščanja v samem vrhu Lafargea, pa vseeno ne bo sploh delali, če vse to zapremo, je zdaj lahko na ulici srečevati bivših sodelavcev, ki tipično razmišljanje zasavskih ljudi, zdaj zaposlenih nas bodo verjetno gledali postrani, pa čeprav ko gre vse k vragu, ne morejo razumeti, nimamo slabe vesti in nismo mi pripravljali kako je to mogoče. Mnogi ljudje so se kar V preteklih mesecih smo imeli člani spiska, kdo ostane in kdo bo izgubil delo v naenkrat prelevili v pohlevne zagovornike Izvršnega odbora Sindikata kar nekaj cementarni. cementarne, saj si verjetno niso mislili, da sestankov v zvezi z reorganizacijo v naši lahko s svojimi neutemeljenimi opazkami družbi. Zaposleni, ki so na spisku presežnih za vogalom pripomorejo k nastali situaciji, delavcev, so na Sindikat naslovili nešteto Vtisi z zasavskih ulic ki smo ji priča v cementarni. vprašanj, na katera smo morali odgovoriti, jim pomagati na vse možne načine in jim Kje bomo sploh še posredovati informacije o njihovi nadaljnji Pozdravi usodi. Člani Izvršnega odbora smo se delali? soočali s situacijo, ki jo naši predhodniki Našim zvestim niso poznali, saj do danes nismo odpirali Preseneča pa nas naključno srečanje z znanci poglavja odpuščanja delavcev. In vendar in prijatelji na ulici, saj so kar naenkrat vsi bralcem se je zgodilo. Žal se tega ni dalo preprečiti, spremenili svoje mišljenje in mnenja o naši lahko smo samo »lepili obliže na rane«, tovarni. Ko smo preživljali najhujše trenutke, Kot je že v navadi, v naši rubriki namenjamo prizadejane našim sodelavcem, ki so ko smo obratovali in se potihoma bali, da nam lepe pozdrave vsem našim upokojencem morali zapustiti cementarno. Nekateri bo odvzeto dovoljenje za sosežig alternativnih ter seveda vsem, ki so, žal, morali zapustiti med njimi so pustili v tovarni več kot goriv, ko so nas mediji napadali z vseh naše vrste. Želimo vam veliko prijetnih in 30 let svojega življenja, zato je zgodba strani, takrat so tudi naši znanci, prijatelji in toplih dni v prihajajočem poletju.  o odpuščanju še bolj žalostna. Člani sorodniki povzdigovali glas proti nam, saj so Izvršnega odbora in večina zaposlenih nas primerjali z najhujšimi onesnaževalci, Etbin Marin smo zelo užaloščeni, da je moralo priti morilci in celo razbijali šipe na naših objektih. do takšnih odločitev, čutimo se delno Zdaj je srečanje povsem drugačno, saj ljudje odgovorne, vsak pri sebi razmišljamo, ali sploh ne morejo verjeti, da bo cementarna smo se dovolj potrudili na pogajanjih z odpuščala, nič več nas ne obtožujejo, da vodstvom, ali smo res storili vse najboljše smo tako hudi onesnaževalci, pravijo celo, 2012 | Lafarge CEMENT SLOVENIJA | STRAN 15
  • 16. NAŠI LJUDJE Občni zbor Društvo upokojencev cementarne Trbovlje V četrtek, 10. maja 2012, se je v prostorih Društva upokojencev Trbovlje zgodil prvi redni letni občni zbor društva, ki se ga je udeležilo 65 članov. Po izvolitvi organov zbora in poročilu verifikacijske komisije smo najprej pregledali sklepe ustanovnega občnega zbora in ugotovili, da smo izpolnili vse zadane naloge. Po poročilu predsednika in blagajnika smo po krajši razpravi ugotovili, da smo v preteklem letu dobro poslovali in smo točke z večino potrdili. Pri točki sklepi in pobude smo sprejeli Prvi redni občni zbor par sklepov, ki naj bi izboljšali delovanje Udeležilo se ga je 65 članov društva. Sklenili smo, da po svojih močeh pripomoremo pri promociji naše bivše Prvi izlet članov društva tovarne, in obsodili gonjo in širjenju neresnic, ki se pojavljajo v medijih in javnosti. Z avtobusom na Primorsko Občni zbor so pozdravili tudi prisotni predstavniki družbe Lafarge. V torek, 5. junija, se nas je 49 članov Društva upokojencev cementarne Trbovlje z avtobusom podalo na Primorsko. Že ob vstopu Pod točko razno smo se dogovorili, da na avtobus je bilo čutiti prijetno, sproščeno vzdušje med bivšimi organiziramo izlet, ki ga bo pripravilo vodstvo sodelavci. društva.  Podali smo se v Strunjan, kjer so nas v Kar prekmalu smo se odpravili proti domu, recepciji hotela Svoboda prijazno sprejeli. prijetno utrujeni, vendar z veliko željo, da se Ne prezrite Tam so nekateri odšli na kopanje v hotelski naša druženja ne prekinejo, kajti med sebi bazen, drugi pa z vodičko do Belega križa in enakimi spoznavamo vrednote življenja. Vsak prvi četrtek v mesecu vse do solin. Pot smo prilagodili zmogljivosti udeležencev. Po vrnitvi smo se, že malo lačni, Lepa hvala vsem, ki so se spomnili na nas Dopoldne - rekreacijski pohod ali krepko podprli v hotelski restavraciji. Po in nas zopet združili. Hvala organizatorjem druženje na Pleskem. kosilu smo odšli na krajši sprehod do morja, za prijeten izlet, mi pa obljubljamo, da bomo nekateri so si v njem celo namočili noge, pri društvenih dejavnostih sodelovali v okviru Vsak drugi četrtek v mesecu drugi pa smo se malo posončili. Ob 16. uri naših zmožnosti.  smo pot nadaljevali v Marezige, kjer smo v Od 10. do 11. ure - odprta dežurna prijetni oštariji Karjola degustirali domači pisarna v prostorih bazena - vašhave. sir, pršut in refošk, za posladek pa še sladki skupinska muškat. S prijetnega izleta na Primorsko nam bo ostal lep spomin STRAN 16 | Lafarge CEMENT SLOVENIJA | 2012
  • 17. NAŠE POVEZAVE Domači tekmovalci, ki so dosegli uvrstitve na stopničke in med osmerico najboljših DEKLETA Klara Volaj: 2. mesto na 200 m mešano in 800 m prosto, 3. mesto na 200 m prosto, 5. mesto na 200 m delfin in v finalu memorialne discipline na 100 m prosto, 6. mesto na 50 m prosto Živa Brglez: 3. mesto na 50 m delfin in 800 m prosto, 4. mesto na 50 m in 100 m hrbtno, ter 200 m delfin Karin Stražar: 3. mesto na 100 m delfin, 4. mesto na 800 m prosto, 6. in 8. mesto na 200 m in Župan Vili Treven ob otvoritvi pokala Nejc Kos, Tilen Šintler in Žiga Kovačič z 50 m delfin Upamo na uresničitev njegovih besed, da se županom Daša Krajnc: 3. mesto na 50 m prsno, 4. stvari za trboveljski plavalni klub premikajo na Slavili so zmago v disciplini 1500 m prosto v mesto na 50 m prosto, 5. mesto v kategoriji bolje. svojih kategorijah. memorialne discipline na 100 m prosto, 7. mesto na 100 m prsno 43. LUČKIN POKAL Nika Todorovič: 3. mesto na 50 m delfin, 5. mesto na 50 m hrbtno, 6. mesto na 100 m hrbtno Tudi naši plavalci so se odlično Kaja Imperl: 4. mesto na 200 m mešano, 8. mesto na 50 m prosto, 100 m hrbtno in 100 m delfin odrezali Karmen Kovač: 5. mesto na 100 in 200 m delfin ter na 800 m prosto Nina Kos: 4. mesto na 800 m prosto, 5. mesto Plavalni klub Lafarge Cement se v nedeljo ni izneveril tradiciji in je na 200 m mešano, 6. mesto na 200 m delfin, 7. mesto na 200 m prosto kljub težkemu položaju, v katerem se je znašel, že 43-tič, toliko let je Urška Zupanc: 5. mesto na 200 m mešano, 7. namreč minilo od nesreče odlične plavalke Lučke Vodišek, organiziral mesto na 200 m prsno plavalni miting. Udeležili so se ga vsi mladi upi iz Slovenije, ki bodo v Tia Tara Zupančič (najmlajša v konkurenci iz prihodnosti krojili vrh našega plavanja, z izjemo tistih, ki so odplavali našega kluba): 4. mesto na 50 m delfin in peta na 200 prosto rezultatske norme za največja tekmovanja. Ti se namreč nahajajo na pripravah ali pa so se udeležili močnejših mitingov v tujini. FANTJE Tekmovanje so s svojo udeležbo popestrili Trbovljah še obstajajo potenciali za razvoj Zmage v disciplini 1500 prosto so, seveda v svojih tudi nekdanji odlični plavalci našega vrhunskih plavalcev. Brez primernih pogojev kategorijah, dosegli: kluba, podžupanja Trbovelj Jasna Gabrič in bo seveda težko vzgojiti naslednike Tjaše trboveljski župan Vili Treven, ki je tekmo tudi Vozel, da pa se stvari premikajo na bolje, je Nejc Kos, Tilen Šintler in Žiga Kovačič in se tudi v naslednjih disciplinah povzpeli na stopničke: uradno odprl. vsem prisotnim obljubil župan Vili Treven in samo upati je, da se bodo njegove besede Tilen Šintler: 3. mesto na 100 in 200 m prsno, V konkurenci 230 plavalcev iz 20 klubov ter tudi uresničile. 4. mesto na 200 m prosto, 5. mesto na 50 m plavalcev iz Siska in prijateljskega kluba iz prsno in 100 m prosto v finalu memoriala, 8. Milana, sta postala najboljša posameznika Na prireditvi smo bili priča napredku tudi pri mesto na 50 m prosto Pia Hočevar Mucič iz ljubljanske Ribe ter najmlajših, ki šolo plavanja izvajajo v bazenu Žiga Kovačič: 3. mesto na 50 m hrbtno, 5. mesto Emil Tahirovič iz Kranja. Oba sta v seštevku Doma starejših občanov Franca Salamona. na 50 m prosto, 6. mesto na 50 m prsno, delfin in 100 m prosto treh rezultatov dosegla najvišje število točk Z resnejšo in načrtno vadbo se bodo v Nejc Kos: 4. mesto na 200 m prosto, 5. mesto na na Fina lestvicah in najboljši posamični izid prihodnje pridružili tekmovalnim selekcijam. 50 m prosto, 7. mesto na 50 m hrbtno in delfin, na 50 in 100 metrov prsno. V memorialni 8. mesto na 100 m prosto disciplini 100 m prosto pa sta bila najhitrejša Ob resnično vrhunski organizaciji tega Žiga Šintler: 2. mesto na 200 m prosto, 3. mesto Anamari Košak in Luka Dover. tekmovanja, za katerega izvedbo so zaslužni na 50 prosto in 200 m prsno, 4. mesto na 200 prav vsi plavalni delavci, sponzorji in starši, se m mešano in 1500 m prosto, 5. mesto na 100 V svetli luči so se pokazali tudi mladi plavalci z veliko vnemo podajajo v mesec julij, m prsno, 6. mesto na 100 m prosto trboveljski plavalci, ki so v mlajših kategorijah ko bodo na programu vsa državna prvenstva. Jaka Jeršin: 5. mesto na 50 m hrbtno in 200 m mešano, 6. mesto na 50 m prsno osvojili kar 18 kolajn, kar nas je uvrstilo med Do takrat pa jim zaželimo dobre pogoje za Marcel Urbanija: 4. mesto na 100 m delfin, 8. najboljše na tem tekmovanju. treninge in pa veliko volje, ki jo po tako dolgi mesto na 50 m delfin in naporni sezoni še kako potrebujejo.  Andraž Kovačič se je v različnih kategorijah uvrstil Kljub poznemu prihodu v veliki 50-metrski do dvajsetega mesta. bazen so mladi trboveljski plavalci dokazali, Darko Raušl da se ne dajo in da kljub težkim časom v 2012 | Lafarge CEMENT SLOVENIJA | STRAN 17
  • 18. NAŠE POVEZAVE JERNEJ d.o.o. Družbenik skupine TOPDOM V začetku leta 2012 se je odprl nov trgovinski blaga ter razširiti krog kupcev v okolici Litije, center Jernej d.o.o. na Ljubljanski cesti 15 Šmartnega in celotnega Zasavja. Z dodatnim v Litiji. Podjetje je do leta 2012 delovalo v izobraževanjem trgovcev želijo povečati Šmartnem pri Litiji. Že več kot 19 let se zadovoljstvo kupcev, priskrbeti ustrezne ukvarja s prodajo gradbenega materiala, izdelke v zadovoljivi izbiri in po dostopnih instalacij, barv in železnine. Nova trgovina cenah ter se odlikovati po hitri dostavi. je prvi objekt ob cesti, ki pelje iz Ljubljane v Litijo. Ima 1850 m2 tlorisne površine in V centru Jernej ves čas povečujejo ponudbo trenutno zaposluje 12 oseb. Pred šestimi tako na prodajnih policah kakor v razstavnem leti je podjetje postalo družbenik skupine salonu keramike, sanitarne opreme, fasad, Topdom, tako da sedaj nastopa na trgu s stavbnega pohištva, streh in talnih oblog. skupnimi marketinškimi akcijami. Tako je član skupine trgovcev, ki so eni vodilnih na Njihova dodatna ponudba zajema: izposojo področju gradbenega materiala, kritin, fasad avtodomov, udarnih kladiv, brusilk flex-žirafe. in izolacij.  Prodajni program centra Jernej obsega gradbeni material, strehe, fasade in omete, za veliko in pestro izbiro toplotne izolacije, suho gradnjo, barve, lake DODATN E INFO RMAC I JE Prodajalna gradbenega materiala, instalacij, barv in premaze, hišno kanalizacijo, keramične in železnine Jernej d.o.o. ploščice, sanitarno keramiko, talne obloge, Ljubljanska cesta 15 orodje in pribor, delovno zaščito, železnino, 1270 Litija električno instalacijo, vodovodno instalacijo, Tel.: 01/ 8987 472 toplovodno instalacijo, vrt in okolico. Fax: 01/ 8987 181 Mobi: 051/ 628 246 S selitvijo na novo in večjo lokacijo je njihova jernej.konjar@siol.net želja povečati izbiro in kvaliteto ponujenega www.jernej.si trgovski center jernej Objekt stoji na vhodu v Litijo iz smeri Ljubljana STRAN 18 | Lafarge CEMENT SLOVENIJA | 2012