Interna revija družbe Lafarge Cement d.o.o. LC Tim, poletje 2012. Iz vsebine:
- Junij, mesec varnosti
- Intervju: Haimo Primas, finančni direktor in Andrew Schmidt, tehnični direktor
- Urejanje vstopa v Trbovlje
- Obiskali so nas slovenski in francoski dijaki
- 43. Lučkin memorial
1. Poštnina plačana pri Pošti 1420 Trbovlje
02
LC Tim
INTERNO G L A S I LO DRUŽBE L A FA R G E CEMENT D.O.O. p olet j e 2 012
MESEC
VARNOSTI
5-stopenjsko
ocenjevanje rizikov
INDUSTRIJSKA
TURISTIČNA
POT
Obiskali so nas
francoski in slovenski
dijaki
TRAJNOSTNI
RAZVOJ
Nove ambicije do 2020
Za lepše
Trbovlje
NADALJUJEMO Z ZASAJANJEM
ISSN 1854-2816
IN OBNOVO FASAD
2. 12 Naše delo
Obiskali so nas slovenski
in francoski dijaki
04 Novice
Zaključujemo z
reorganizacijo
Trajnostne ambicije 2020
06 Intervju
Haimo Primas, finančni
direktor, in Andrew Schmidt, Urejanje vstopa v Trbovlje
tehnični direktor
16 Naši ljudje
Društvo upokojencev
cementarne Trbovlje
LC Tim
interno glasilo družbe Lafarge Cement d.o.o.
17 Naše povezave
letnik: 2012, številka 2
43. Lučkin memorial
Izdajatelj:
Lafarge Cement, d.o.o.
Kolodvorska 5, Trbovlje
telefon: 03 56 52 325
10 Naša varnost
e-pošta: info@lafarge.si
Junij, mesec varnosti
Odgovorni urednik:
Andrej Sopotnik Petstopenjsko ocenjevanje
Uredniški odbor:
Iva Dominkovič, Desanka Petrič, Špela rizikov
Malovrh, Gregor Uranič, Petra Kajič
Foto: arhiv Lafarge Cement, d.o.o.
Izvedba: Multima d.o.o.
Glasilo izhaja četrtletno
Naklada: 1150 izvodov
/ ISSN 1854-2816 /
Poslovni partner
Časopis je natisnjen na 100-odstotnem
recikliranem papirju.
Trgovski center Jernej
Vse pravice pridržane. Noben del te
revije ne sme biti reproduciran, shranjen
ali prepisan v katerikoli obliki oziroma
na katerikoli način, bodisi elektronsko,
mehansko, s fotokopiranjem, snemanjem
ali kako drugače, brez predhodnega pisnega
dovoljenja družbe Lafarge Cement, d.o.o.
STRAN 2 | Lafarge CEMENT SLOVENIJA | 2012
3. Mesec varnosti!
V
času, ki ga živimo, dobiva varnost posameznika vedno večji pomen. Ali se tega glede na hiter tempo življenja sploh
zavedamo, pa je vprašanje, na katerega bi si moral posameznik odgovoriti sam. Vpetost v vsakdanje aktivnosti, tako
na službeni ravni kot na zasebni, vpletajo posameznika v premagovanje rizikov, ki jih - nezavedajoč se, premaguje s
sistemsko urejenimi rešitvami in organiziranimi pristopi v družbi. Sodobno urejena zakonodaja nekako usmerja tok
dogajanja, tako na področju urejanja varnosti v gospodarstvu, kot tudi v javnem delu prebivalstva. Tudi statistični
podatki kažejo pozitiven trend na področju vsesplošne varnosti. Pa vendar je na področju varnosti potrebno postoriti
še zelo veliko. Tega se kot posamezniki bolje zavemo, ko naletimo na kakšno negativno izkušnjo s poškodbo ali pa so
vanjo vpleteni naši bližnji. Preventivno delovanja na področju varnosti je tista dobra praksa, ki se je do sedaj pokazala
kot najenostavnejša in najbolj učinkovita. Vzgoja in izobraževanje na področju varnosti v vseh sferah je ključ za
doseganje še boljših rezultatov in garancija za večjo varnost.
Zadnjih nekaj let je v skupini Lafarge že postala tradicija, da v mesecu juniju povsod po svetu zaposleni dodatno
posvečamo pozornost varnosti in zdravju pri delu in varnosti na splošno. Tematike za pogovore v »varnostnih kotičkih«
po oddelkih, ki smo jih izbrali za letos, se tičejo ravno področja preventivnega delovanja. Gre tudi za samoiniciativnost
pri izbiri vsakdanjih tem o varnosti in ob sproščenem pogovoru o različnih dosedanjih izkušnjah in porajanju novih
idej, dajejo osnovo za nadgradnjo področja varnosti in zdravja pri delu in varnosti na splošno. Prepogosto namreč
zaposleni v podjetjih pojmujejo varnost le kot normativno urejanje dejavnosti, ki jo je potrebno izvajati, ker tako zahteva
zakonodaja. Namen preprostih izmenjav izkušenj v odprtem pogovoru je ravno v tem, da se pokaže nasprotje temu
in da se prepozna, da je zakonodajno urejanje le pripomoček za sistemsko urejanje, vse ostalo pa je odvisno od nas
samih, našega pojmovanja varnosti in zavedanja, da sami kot posamezniki lahko največ storimo za svojo varnost in
varnost svojih sodelavcev, prijateljev in sorodnikov.
Martin Koprivc
Koordinator za zdravje in varnost pri delu
2012 | Lafarge CEMENT SLOVENIJA | STRAN 3
4. NOVICE
Za ohranitev cementarne v Trbovljah
Zaključujemo reorganizacijo
Lafarge Cement zaključuje s programom reorganizacije, katerega cilj je ohranitev cementarne v Trbovljah
ob zmanjšanem obsegu proizvodnje kot v preteklosti. Postopek je potekal skladno z najvišjimi standardi
veljavne delovno-pravne zakonodaje, vanj pa so bili aktivno vključeni tudi predstavniki sindikata in
sveta delavcev. S tem ukrepom se bo število zaposlenih v trboveljski cementarni in hčerinskem podjetju
Apnenec zmanjšalo za 51 delavcev. Od tega se jih bo v naslednjih mesecih na Zavod za zaposlovanje
prijavilo 35, za ostale pa je podjetje v okviru Programa razreševanja presežnih delavcev našlo druge
rešitve.
V reorganizacijo in krčenje delovnih mest je Prav nekonkurenčen položaj in izredno zaposlenih v Trbovljah. Ocenjujemo, da smo
bilo vodstvo prisiljeno zaradi negotovosti pri zahtevne gospodarske razmere so nas skupaj našli najbolj optimalne rešitve v
pridobivanju okoljevarstvenega dovoljenja in s prisilile v zmanjševanje števila zaposlenih. trenutni situaciji. Seveda pa to ne spremeni
tem prepovedi uporabe alternativnih goriv ter Pred nami je zahtevno obdobje, vendar kritičnosti dejstva, da je zdaj na Zavodu za
zaradi izredno težkih razmer v gradbeništvu. odločitev korporacije Lafarge o nadaljevanju zaposlovanje prijavljenih že okoli 1300 ljudi iz
V okviru procesa reorganizacije je bil izdelan proizvodnje cementa v Trbovljah dokazuje, da Trbovelj in da se bo z današnjim dnem stopnja
program razreševanja presežnih delavcev in želi tudi v prihodnosti obdržati to cementarno. brezposelnosti v našem kraju približala 20
ukrepov za preprečitev škodljivih posledic V kakšnem obsegu bo cementarna odstotkom«.
prenehanja delovnih razmerij. Vodstvo dolgoročno poslovala, bo odvisno predvsem
podjetja je namreč skupaj s sindikatom od dovoljenja za sosežig alternativnih goriv
in svetom delavcev v skladu z napovedmi ter razmer na trgu. Navkljub poslovanju v
izčrpno preučilo različne možnosti rešitev manjšem obsegu bomo tudi v prihodnje
za presežne delavce. Gre za prezaposlitev usmerjeni k izpolnjevanju pričakovanj tako
delavcev v cementarne družbe Lafarge v partnerjev, kupcev kot tudi lokalnega okolja.«
sosednjih državah ali v druge gospodarske
družbe. Reorganizacija, ki je zajela celotno strukturo
zaposlenih, od vodstvenega kadra do Etbin Marin
zaposlenih v proizvodnji, je potekala Predsednik sindikata
v celotni Skupini Lafarge. Z združitvijo
poslovnih enot Lafarge v Srednji Evropi v eno Predsednik sindikata Etbin Marin dodaja:
organizacijo s petimi tovarnami in šestimi »Pogovori in pogajanja z vodstvom so potekala
trgi (Avstrija, Hrvaška, Češka republika, zelo korektno, saj se naše vodstvo na več
Madžarska, Slovaška in Slovenija) je prišlo področjih trudi zagotoviti socialno varnost in
Janusz Miluch tudi do reorganizacije vodstev v posameznih najti novo zaposlitev za čim več zaposlenih,
Generalni direktor nekdanjih poslovnih enotah. Trboveljsko ki so na spisku presežnih delavcev. Vemo, da
cementarne cementarno tako zapuščata Andrew Schmidt, za vse ne bomo mogli poskrbeti, čeprav smo
tehnični direktor, in Haimo Primas, finančni mnenja, da smo člani pogajalske skupine
Generalni direktor cementarne Janusz direktor, na lokalni ravni pa se prav tako storili vse, kar je bilo v naši moči. Lahko
Miluch je pojasnil: »Cilj pogajanj s sindikatom ukinjajo nekatere funkcije. trdimo, da je vodstvo do danes ugodilo prav
in svetom delavcev je bil ohranitev kar vsem našim zahtevam«.
največjega števila zaposlenih. Verjamem,
da nam je skupaj z zaposlenimi to v največji Vodstvo Lafarge Cementa je ob zaključku
možni meri tudi uspelo. Še vedno pa ostaja reorganizacije tudi poudarilo, da si bo
dejstvo, da je trboveljska cementarna cementarna še naprej prizadevala za
nekonkurenčna. Lafarge Cement namreč pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja, ki
še vedno nima okoljevarstvenega dovoljenja bi ji omogočilo uporabo alternativnih goriv,
in zato pri proizvodnji cementa ne sme Desanka Petrič s tem povečalo njeno konkurenčnost na
uporabljati alternativnih goriv, in to kljub Predsednica sveta trgu in posledično tudi ustvarilo možnosti za
dejstvom, da delujemo z enako visokimi delavcev vzpostavitev večjega obsega proizvodnje in s
okoljskimi standardi kot ostale cementarne tem delovnih mest.
ter številni industrijski obrati v Evropski Predsednica sveta delavcev Desanka Petrič
uniji. Naš primer pridobivanja dovoljenja je ob zaključku reorganizacije dodala:
z vsemi zapleti, ki smo jim bili priča, je »Delavci smo se ves čas pogajanj zavedali,
osamljen tako v Sloveniji kot v celotni Evropi. da je bil naš cilj ohraniti kar največje število
STRAN 4 | Lafarge CEMENT SLOVENIJA | 2012
5. Pariz 2012 TRAJNOSTNE Trajnostne ambicije 2020
Evropski svet AMBICIJE Lafarge predstavil
2 20
delavcev (ESD) 34 novih ambicij
s področja
ŠTEVILKE
IN CILJI
Kot predsednica sveta delavcev sem se od
5. do 7. junija letos že tretje leto zapored trajnostnega razvoja
udeležila evropskega sveta delavcev v Parizu.
Večino predstavnikov iz drugih držav in drugih za leto 2020
divizij že poznam, vsi pa smo z veseljem
sprejeli nekaj »novih« članov. Med njimi tudi Lafarge je vstopil v novo fazo svojih trajnostih
predstavnika cementarne iz Madžarske, Devet večjih ambicij, ki naj zavez z uvedbo trajnostih ambicij 2020. 34
ki nas že kar nekaj mesecev zalaga s bi jih dosegli do leta 2020: novih trajnostnih ambicij z zastavljenimi
klinkerjem, in predstavnika iz Mannersdorfa. kvantitativnimi cilji se nanaša na tri glavne
Obema sem ob kavi pojasnila, zakaj naša stebre trajnostnega razvoja - socialnega,
tovarna ne obratuje s polno zmogljivostjo in 1. Za 33 % znižati naše emisije CO2 na gospodarskega in okoljskega.
porabila kar nekaj časa, da sem ju seznanila tono cementa v primerjavi z letom
s podatki, kje tičijo vzroki za to. 1990. Predsednik in glavni izvršni direktor Lafargea
Bruno Lafont je ob tem dejal:
2. Uporabiti 50 odstotkov nefosilnih goriv
Prvi dan smo predstavniki delavcev izmenjali "Trajnostne ambicije 2020 so nadaljevanje
v naših cementarne do leta 2020
svoje izkušnje, se seznanili s problemi v (vključno s 30 odstotki biomase). našega programa 2007-12, na koncu
tovarnah, ki so nastali z novo reorganizacijo katerega smo dosegli našo ključno zavezo
v celotni korporaciji Lafarge, in pripravili 3. Izvesti 20 % našega betona z za zmanjšanje neto emisij CO 2 na tono
vprašanja za generalnega direktorja, Bruna vsebnostjo ponovno uporabljenih ali proizvedenega cementa za 20 odstotkov.
Lafonta, ter njegove ekipe. Drugi dan smo se recikliranih materialov. Trdno sem prepričan, da se zelena ekonomija
seznanili z delovanjem celotne korporacije v ne more zgoditi brez zelene industrije in da
letu 2011. Vsi načrti niso bili polno doseženi, 4. Na področju varnosti in zaščite pri delu ni trajnostnega razvoja brez odgovorne
med njimi tudi ta, da bi ženske zasedle 20 doseči, da se nihče od zaposlenih ne industrije, ki se zaveda svojega socialnega
odstotkov pomembnih delovnih mest. Tretji bi smrtno ponesrečil ter bi praktično prispevka in vodi lastne spremembe. S tem
odpravili izgubo časa zaradi incidentov
dan nas je natanko ob napovedanem času programom, ki vključuje 34 novih ambicij,
naših zaposlenih in pogodbenih
pozdravil gospod Lafont. Sledila so vprašanja, podizvajalcev. iščemo možnosti za ustvarjanje vrednosti
med prvimi so bili seveda na vrsti domačini. za vse naše javnosti - delničarje, kupce,
Kot prva ženska predstavnica delavcev 5. Doseči, da bodo ženske zapolnjevale zaposlene in lokalne skupnosti v bližini naših
(med 28 člani ESD smo samo 4) sem prišla 35 % višjih vodstvenih položajev. proizvodnih obratov. Te ambicije opredeljujejo
do besede malce pred prvo pavzo. Moje naše zaveze za prihodnost in naš prispevek k
vprašanje se je nanašalo na vizijo Lafargea 6. Prispevati 1 milijon prostovoljnih ur trajnostni družbi."
za slovensko cementarno. Prvič po 136 letih letno za lokalno izbrane projekte.
obratovanja smo morali odpustiti delavce.
Gospod Lafont mi je odgovoril, da je s 7. Izvesti načrt za lokalno ustvarjanje TRAJNOSTNI RAZVOJ
novih delovnih mest v 75 % držav, v
stanjem naše cementarne zelo natančno
seznanjen, poudaril pa je, da je slovenski trg,
katerih poslujemo. Dolgoročna in trajna
kljub problemom z neusklajeno zakonodajo, 8. Omogočiti dostop do cenovno zaveza
potencial za prihodnost naše korporacije. V dostopnih in trajnostnih stanovanj za
našo tovarno je bilo vloženih veliko sredstev, 2 milijona ljudi. Lafarge že vrsto let deluje pri postavitvi zgleda
zato je potrebno pridobiti IPPC dovoljenje v vodenju trajnostnega poslovanja v smislu
za uporabo alternativnih goriv, s kakovostjo 9. Ustvariti prodajo v višini treh milijard varovanja okolja, družbene odgovornosti in
cementa zadostiti zahtevam kupcev in evrov letno v novih trajnostnih upravljanja podjetja. Leta 2000 je bil Lafarge
povečati tržni delež. rešitvah, izdelkih in storitvah. prvi proizvajalec na področju gradbenih
materialov, ki je javno določil cilje za
Naloga našega vodstva, nas, ki smo ostali, in Te ambicije so rezultat obsežnega zmanjšanje emisij CO2. Leta 2001 je bil eden
občinskega vodstva, je, da kljub drastičnemu skupnega pristopa. 18 mesecev je Lafarge prvih CAC 40 podjetij, ki objavljajo celovito
zmanjšanju števila zaposlenih, ne dopustimo sodeloval z zaposlenimi in vodji poslovnih poročilo o svojih prizadevanjih za trajnostni
zaprtje cementarne v Trbovljah. To bi samo še enot, s skupino zainteresiranih javnosti, razvoj ter oblikujejo temeljna partnerstva z
poslabšalo stanje v občini (brezposelnost, vse glavnimi partnerji, kot sta WWF in Care, organizacijami, kot sta WWF in Care. Od leta
slabši socialni položaj), zato tega – čeprav ter našim mednarodnim svetovalnim 2007 je Skupina izvajala program trajnostnih
se večina pomembnih državnih organov ne odborom s ciljem, da vsi omenjeni izrazijo, ambicij, ki določa prednostne naloge in
ukvarja s tem – ne smemo dopustiti. kaj pričakujejo od svojega podjetja in kaj merljive obveznosti. Lafargeevo poročilo o
bi po njihovem mnenju lahko Lafarge še trajnostnem razvoju za leto 2012 in brošuro
Desa Petrič prispeval v družbi. s podrobnostmi o vseh ambicijah najdete na
www.lafarge.com.
2012 | Lafarge CEMENT SLOVENIJA | STRAN 5
6. INTERVJU
haimo primas
Finančni direktor
POGOVARJALI SMO SE
Finančni in tehnični direktor stopata naproti
novim izzivom
S kakšnimi vtisi zapuščata Trbovlje in povsem novega nabora izdelkov, zagotovili
Slovenijo? Haimo Primas, finančni direktor, smo trden finančni položaj tovarne in pa
in Andrew Schmidt, tehnični seveda kakovostno in učinkovito varnost pri
Primas: Trboveljska cementarna gre skozi direktor, po nekaj letih dela delu.
zelo težko obdobje, težave ima z interesnimi
pri nas zapuščata trboveljsko
skupinami, izgubo dovoljenja za uporabo Primas: V mojem primeru je bilo morda malo
alternativnih goriv, izgubo zaupanja pri
cementarno. Medtem ko se težje, ker sem Avstrijec in sem prišel v Trbovlje
zaposlenih, zamenjal se bo menedžment, Haimo Primas vrača v svojo iz cementarne Retznei, ki velja za notranjega
reorganizacija je nasploh prinesla veliko rodno deželo Avstrijo, je Andrew konkurenta. Tudi tam sem bil finančni
sprememb. Praktično smo se v vsem tem Schmidt, Kanadčan, katerega direktor. Ko sem prestopil v drugo ekipo, sem
dobrem letu in pol, kar sem tukaj, mesečno družina je v zadnjem obdobju se soočil z nezaupanjem svojih novih kolegov.
soočali s spremembami. Kar bom nesel s živela na Dunaju, sprejel izziv in Moral sem jih korak za korakom prepričevati,
seboj v Avstrijo, je spoznanje, da če imaš delovno mesto direktorja obrata da smo na isti ladji in se borimo za iste cilje.
dobro ekipo, lahko izplavaš iz krize. Občutek imam, da nam je uspelo.
v edini mednarodno vodeni
Schmidt: Strinjam se, da so časi za cementarni v Savdski Arabiji. Kaj štejete za svoj največji uspeh v teh letih
cementarno v Trbovljah trenutno zelo težki. Z njima smo se pogovarjali o v Trbovljah?
Vendar je bilo obdobje, ki sem ga preživel tu, vtisih, ki jih bosta odnesla s
zame izjemno bogato tako v poslovnem kot seboj, iz naše tovarne in naše Schmidt: Zame je največji doseženi
osebnem smislu. uspeh ta, da je tovarna dokazala, kako
dežele, pa tudi o uspehih in
sodi med najboljše obrate v stroškovni
V poslovnem smislu sta se s položajem
izzivih, ki sta jim bila priče v učinkovitosti, in sicer na področju fiksnih
podjetja soočala vsak na svojem področju … Trbovljah. in variabilnih stroškov. Seveda, če želi to
stroškovno učinkovitost tudi vzdrževati
Schmidt: Na tehničnem področju smo v in biti konkurenčna z drugimi evropskimi
zadnjih letih dosegli kar nekaj uspehov. cementarnami, potem nujno potrebuje
S čudovitimi ljudmi, s katerimi sem imel dovoljenje za uporabo alternativnih goriv.
priložnost delati, smo omogočili uvedbo Ko bo to vprašanje enkrat rešeno, vidim
STRAN 6 | Lafarge CEMENT SLOVENIJA | 2012
7. andrew schmidt
Tehnični direktor
trboveljsko cementarno spet kot močno da se račun poravna en mesec kasneje ali so trenutne razmere izjemno napete, polne
tovarno, ki se bo lahko pohvalila z večjo pač takrat, ko nekdo pokliče in te opozori izzivov, in so najboljši način za učenje, za
proizvodnjo. V trboveljski cementarni dela nanj. pridobivanje izkušenj. Poleg tega bi želel
nekaj najbolj usposobljenih ljudi, s katerimi Gre pač za različno poslovno vedenje ostati še malo dlje, da bi pomagal podpreti
sem delal v svoji dosedanji karieri. Slovencev v primerjavi z Avstrijci. Seveda in pripraviti Trbovlje na prihodnost. Vem, da
boste našli razlike tudi v primerjavi z je bilo ljudem težko razumeti, kar sem od njih
Primas: Na področju financ smo največji Madžarsko, Češko in Nemčijo. zahteval in so se spraševali: zakaj to počneš,
uspeh dosegli pri zmanjšanju terjatev na na nekaterih področjih si zelo strog, začel si
minimum. Ko sem prišel v Trbovlje, smo V čem se najbolj razlikuje opravljanje vaše zmanjševati število zaposlenih, režeš stroške
imeli za okrog deset milijonov evrov odprtih funkcije v Sloveniji in v drugih državah? … Razumem, da je ljudi najbolj strah, da se
terjatev. Bile so velike težave s plačili računov, bo cementarna v Trbovljah povsem zaprla.
z bankroti naših kupcev, … Z organiziranjem Primas: Tukaj v Sloveniji imam včasih Ta strah je težko pregnati, če vemo, kaj se
naše ekipe smo postavili stroga merila na občutek, da gori v vsakem kotu in če imaš je dogajalo do zdaj. Pred vodstvom tovarne
trgu.To je zahtevalo tudi spremembo mišljenja samo en gasilni aparat, se moraš odločiti, in pred vso upravo je velik izziv, kako bodo
celotne ekipe, da cement prodajamo, ne pa kateri kot boš začel gasiti. Ko se odločiš, boš uspeli prepričati ljudi, da je cementarna
podarjamo. Strankam je potrebno resno seveda vonjal in čutil, kako gori tudi v drugih njihova, da imajo izjemne izkušnje, so izjemno
povedati, da od njih pričakujete plačilo, pri kotih, ampak ostati moraš osredotočen na strokovno podkovani v cementni industriji, in
novih strankah pa si je potrebno zagotoviti tisti kot, ki si ga izbral. Takšna je situacija za to obstaja prihodnost. Verjamem, da bo
plačilo bodisi z bančnimi garancijami, v Sloveniji. Imate veliko kritičnih situacij težko, a verjamem tudi, da boste zmogli.
hipotekami ipd. Nov pristop je bil mogoč in morate se odločiti in se koncentrirati na
tudi zato, ker se je zamenjalo nekaj ključnih eno, se pravi, morate sprejeti, da bo nekaj Schmidt: Zase lahko rečem, da odhajam s
kadrov, organizirali smo ekipo skupaj s šlo narobe, ker ne morete rešiti vseh težav težkim srcem. Pogrešal bom svoje tukajšnje
kolegom Alešom Medveškom in vodili striktno naenkrat. Vem, da je to zelo težko, ampak sodelavce. Želim jim sporočiti, naj ostanejo
politiko: razumemo trg, razumemo posle in edino tako lahko ukrepate. pozitivno naravnani in naj vztrajajo še naprej
želimo zaslužiti denar. za svoj obstoj, saj je to edini način za svetlo
prihodnost.
Ste ste tudi v Avstriji srečevali s podobnimi Odhajate z veseljem drugam, glede na vse
težavami? težave, s katerimi se sooča trboveljska Pogosto slišimo, da imajo zaposleni drugje
cementarna? boljše delovne pogoje kot pri nas, kaj vi
Primas: Ne. V Avstriji se posluje povsem menite?
drugače. Da kdo ne bi plačal svojih računov Primas: Nikakor. Moji avstrijski kolegi so
na valuto, tega avstrijski poslovni svet ne mi, na primer, rekli, da sem lahko srečen, Schmidt: Na to vprašanje lahko odgovorim
pozna. V Sloveniji pa je zelo tipično in žal ker se vračam domov. Ampak ni tako. V tem le z vidika mojega poznavanja dela v
sprejeto vedenje, če je valuta v ponedeljek, trenutku bi res želel ostati še malo dlje, ker cementarni Trbovlje. Če to primerjam z
2012 | Lafarge CEMENT SLOVENIJA | STRAN 7
8. INTERVJU
drugimi Lafargeevimi cementarnami, potem Gospodarstvo se tako v resnici ne razvija. Če
jo lahko primerjam z avstrijsko in kanadsko, pogledate Avstrijo, ki je maksimalno izvozno Andrew Schmidt: Lafargeeva
v katerih sem že delal. Po mojem mnenju usmerjena, je zelo privlačna za zunanje prednost je ravno v tem, da svojim
so delovni pogoji zelo podobni. Povsod investitorje. Ti svoj kapital prek investicij zaposlenim nudi številne priložnosti
posvečamo največjo pozornost varnosti in prinašajo v deželo. Našli boste veliko za ustvarjanje kariere, kar med
zaščiti delavcev, nasploh so zaposleni zelo mednarodnih firm, ki so svoj sedež odprle drugim vključuje priložnosti za
dobro obravnavani. Trboveljska cementarna prav v Avstriji. Seveda ta odprtost po drugi zaposlene, da zamenjajo delovno
sodi po mojem mnenju med najboljše družbe strani pomeni, da je država bolj dovzetna za okolje, odpotujejo v tujino, na
v Sloveniji. zunanje vplive … Ampak, tega se ne bi smeli ta način pa si v stiku z drugimi
bati. Avstrijci se – po mojem mnenju – tega ne kulturami izmenjujejo znanje,
Slišimo tudi, kako se Slovenija v primerjavi s bojimo. Za primer povem: jaz sebe dojemam ideje in izkušnje. Občudujem tudi
tujino skorajda otepa tujih investitorjev. Kaj kot pravega Avstrijca, čeprav moje korenine Lafargeeve varnostne standarde
bi svetovali slovenskim podjetjem, da bi bila izvirajo tudi iz Slovenije in Madžarske. in sem zadovoljen, da delam za
bolj odprta za tuje vlagatelje? Slovenija je po mojem mnenju še premlada podjetje, ki postavlja varnost svojih
država za kaj takega. V ljudeh je še premočno zaposlenih na prvo mesto. Poleg
Primas: Ta vsesplošno znani vtis, sem zdaj mišljenje, da je treba delati tisto, kar ti rečejo varnosti občudujem tudi Lafargeevo
tudi sam zaznal. Živim v Avstriji, blizu meje drugi. To izvira še iz časa Jugoslavije. Peščici okoljsko politiko, ki se kaže v izredni
in vem, da veliko Slovencev s Štajerske hodi posameznikov je po osamosvojitvi uspelo s odgovornost podjetja do okolja.
na delo v Avstrijo, zato sem imel o Slovencih privatizacijami in podobnimi manipulacijami
vtis, da so zelo odprti. Tu v Trbovljah in bliže pridobiti bogastvo, ljudje so zdaj nezaupljivi,
Ljubljani pa sem se soočil z dejstvom, ki so jezni, nemotivirani … potrebno bo še nekaj Schmidt: Jaz lahko primerjam Slovenijo s
nam ga zaupali tudi zunanji partnerji, da se generacij, da se bodo stvari normalizirale. Kanado in po mojem mnenju sta si državi v
Slovenija obnaša zelo nacionalno. Mislim, da Avstrija na primer je imela več časa za to mnogih pogledih podobni. Opažam pa nekaj
to izvira iz strahu pred izgubo nečesa … Edina in današnji Avstrijci niso več obremenjeni poglavitnih razlik med Slovenci in Kanadčani.
pot je, da se Slovenci začnejo zavedati, da s preteklostjo, zamerami in podobnim. Predanost podjetju in skupnosti je v Sloveniji
z uvozom kapitala, povečaš svojo kapitalsko Današnji Avstrijec razmišlja nekako takole: večja kot v Kanadi. V Kanadi prihajajo ljudje
osnovo, potem lahko ustvariš nova delovna želim delati, želim zaslužiti, želim uživati, iz različnih okolij, nagnjeni so k temu, da se
mesta, povpraševanje in zatem tudi ponudbo. imeti čudovito življenje, biti srečen in ne hitro selijo. Ljudje v Sloveniji dajo več na
Ta krog po mojem mnenju slovenska država želim, da me politiki pri tem kakorkoli motijo. tradicionalne vrednote in nadaljujejo uhojene
rada preseka, ker je ne zanima vnos tujega In seveda, tudi Avstrijci se zavedajo svoje poti, medtem ko v Kanadi ljudje konstantno
kapitala, torej niti investicije. To vodi do nacionalnosti in so nanjo ponosni. stremijo k spremembam in izboljšavam, in
zmanjšanja povpraševanja in ponudbe. sicer na vseh področjih življenja.
Kako pa bi slovenske družbe ocenili z
vidika upoštevanja ekologije in okoljskih
standardov?
Haimo Primas se je pridružil Andrew Schmidt se je rodil Schmidt: Težko bi ocenil, v kolikšni meri
ekipi trboveljske cementarne v Kanadi, kjer je diplomiral slovenska podjetja v celoti izpolnjujejo
decembra 2010, funkcijo in pozneje dokončal tudi okoljske standarde. Vem pa, da je na tem
finančnega direktorja pa doktorski študij inženirstva. V področju cementarna v Trbovljah med
uradno prevzel 1. januarja Skupini Lafarge je začel delati najboljšimi in prepričan sem, da bi bila
2011. Po izobrazbi je takoj po končanem študiju in Slovenija kot država odlična na področju
diplomirani ekonomist in svojo kariero gradil na različnih spoštovanja okoljske zakonodaje, če bi se
prihaja iz avstrijskega kraja lokacijah Skupine. Služba tudi druga slovenska podjetja tako striktno
Vogau v neposredni bližini v trboveljski cementarni, ki držala pravil.
meje s Slovenijo. Preden je jo je zasedel 1. septembra Glede na to, da prihajam iz države, ki je
prišel v Trbovlje je zadnji dve 2008, je bila zanj v okviru ponosna na svoje dosežke s področja
leti delal v upravi Lafargeeve Lafarga sedma in prva, ki jo je varovanja okolja, verjamem, da je tako
poslovne enote v Avstriji, kjer moral opravljati v angleškem imenovano zmanjševanje okoljskega odtisa
se je ukvarjal z optimizacijo jeziku, čeprav v državi, v izjemno pomembno. V zvezi s tem menim,
nabavnih in prodajnih kanalov kateri angleščina ni uradni da je trboveljska cementarna dosegla in
ter optimizacijo strateških jezik. Sicer Andrew obvlada celo presegla vse standarde, potrebne za
povezav kupcev s poudarkom angleški, nemški in francoski ravnovesje med industrijo in okoljem.
na logističnih rešitvah. jezik. V letih, ki jih je preživel
v Sloveniji, pa se je naučil tudi Bi si kdo od vaju upal napovedati usodo
marsikatero slovensko besedo. gradbene panoge v Sloveniji?
Schmidt: Prepričan sem, da bo slovensko
gradbeništvo ponovno zaživelo in da se bodo
STRAN 8 | Lafarge CEMENT SLOVENIJA | 2012
9. aktivnosti na tem področju občutno povečale, tržišče. To smo že uredili, ko smo povečali
vendar bo do takrat še preteklo nekaj časa. število prodajnikov in jih poslali na teren
prodajat. Ljudje morajo vedeti, na katerih
Pa usodo trboveljske cementarne, področjih so uspešni, in na katerih morajo Haimo Primas: Zame je bilo
upoštevajoč tudi njeno dolgoletno tradicijo? kot ekipa še napredovati. Osebno namreč obdobje, ki sem ga preživel v
dolgoročnega tveganja za obstoj cementarne trboveljski cementarni, najbolj
Primas: Cementarna ni toliko let obstala, v Trbovljah ne vidim, kratkoročnega in uspešna in zanimiva izkušnja v
ker bi bilo njeno vodstvo dobro ali slabo, srednjeročnega, žal, da. poslovnem življenju.
temveč zaradi timskega dela, zaradi ljudi.
Uprava je samo en del tima, ki mora na Ste uspeli v tem obdobju vašega službovanja v
stvari gledati s širšega zornega kota, pripraviti Trbovljah spoznati tudi naše kraje, Slovenijo?
polje in orodja, vire in določiti prioritete.
Kot sem prej že omenil, gori v vseh kotih Primas: Moj prosti čas je bil zelo omejen. Schmidt: Srečen sem, da imam ob sebi
in nekdo mora odločiti, na katero žarišče Soproga in hči živita v Avstriji, malo čez družino, svojo čudovito ženo Olivio in tri
se bomo osredotočili. Nisem prepričan, da mejo, kjer hči hodi v šolo, tam imamo tudi hčere Alexis, Kiero in Kaylo, stare 8, 12 in
bo trboveljsko cementarno zaprl Lafarge, hišo z vrtom. Na začetku sem se dnevno 14 let. Moji družini je bilo v Evropi všeč in
bolj me skrbi, da bi se tukajšnji ljudje kar vozil domov, ampak se je izkazalo za preveč jo kar žalostni zapuščamo. Moji starejši
sprijaznili s tem. Trenutno se mi zdi ekipa naporno. Tu pa sem tako pozno odhajal hčeri Kiera in Kayla sta članici košarkarske
premalo motivirana. Ni dovolj stati in čakati, iz pisarne, da sem si v stanovanju želel le ekipe deklet, ki je pravkar osvojila avstrijski
to traja že predolgo časa, treba je teči, to je počitka in se nisem pretirano vključeval v pokal, najmlajša hči Alexis pa je kapetanka
kot maraton, ves čas teči z enakomernimi dogajanje v Trbovljah. Ob večerih še televizije košarkarske skupine mlajših deklic. Moja
močmi, osredotočen na cilj. Nekdo iz včasih nisem prižigal. Ko sem našel čas, žena bo nadaljevala s svojo učiteljsko
menedžmenta mora tem ljudem jasno in sem se rad priključil cementarniški ekipi kariero (na srednji šoli poučuje matematične
glasno povedati: dobri smo, imamo dobre pri košarki ali v telovadnici. Rad imam znanosti) v Jeddahu in imela obenem
vire, kakovost, z reorganizacijo smo postali šport. Če bi ostal dlje časa, bi verjetno začel možnost dokončati svoj strokovni študij. Tako
zelo stroškovno učinkoviti. To pomeni, da kolesariti in planinariti. Ko sta me žena in hči se bomo vsi lažje prilagodili novim razmeram.
smo zelo konkurenčni. Dobiti moramo nazaj obiskali, smo pa šli skupaj naokoli. Obiskali Moj nov izziv je mesto direktorja obrata v
dovoljenje za uporabo alternativnih goriv, ki smo Ljubljano, Trojane, pokazal sem jima edini mednarodni cementarni v Savdski
je za prihodnost bistveno. Potrebujemo tudi cementarno … Moram priznati, da sem bil Arabiji. Delal bom v državi s povsem drugačno
na začetku prijetno presenečen, da je v tej kulturo. Gradbeni trg v tej državi je še vedno
ozki trboveljski kotlini mesto, ki povsem v porastu, vsa načrtovana proizvodnja je tudi
Haimo Primas: Ko se srečujem s funkcionira, med drugim nima prometnih prodana. Spet bom delal v okolju, ki ga skoraj
svojimi kolegi s področja financ, zamaškov, ima pa dovolj možnosti za nakupe ne poznam. Pri tem mi bodo izkušnje, ki sem
moram priznati, da se nikjer ne in druge aktivnosti, obenem ga obdajata jih pridobil v Trbovljah, gotovo v veliko pomoč.
soočajo s podobno situacijo, zelenje in gozd.
kot jo ima Lafarge v Sloveniji. Bi za konec še kaj dodala, morda sporočila
Tudi iz Skupine v Parizu so nam Schmidt: Mene je Slovenija zelo prevzela. kolegom, sodelavcem?
povedali, da je slovenska situacija V tej mali državi je mogoče početi toliko
posebna. Imate težave na trgu, različnih reči, da sem z lahkoto našel take, ki Primas: Čeprav sem se na začetku večkrat
v gospodarstvu, vlada ni preveč so me zanimale. Sploh je zanimivo, ker lahko vprašal, ali naj ostanem ali grem, mi ni žal,
stabilna, veliko imate težav z toliko stvari počneš, ne da bi se ti bilo treba da sem vztrajal in s tukajšnjo ekipo dosegel
interesnimi skupinami, imate zelo daleč voziti. To je za nekoga, ki prihaja iz vse našteto. Morda bi ob tej priložnosti
agresivne okoljevarstvene skupine, Kanade, izjemno. Če omenim samo nekatere spodbudil svoje tukajšnje kolege, da storijo
zaradi finančne nediscipline od točk, ki so me prevzele: Postojnska jama, nekaj podobnega, da zapustijo svojo dolino,
imate likvidnostne težave, visoke blejsko jezero, stari celjski grad, obala v svoje področje in sprejmejo tudi kak nov
produkcijske stroške, preveč Piranu, Ljubljana, Maribor, smučarski center izziv v tujini, da si pridobijo novih izkušenj.
zaposlenih … Soočate se res z na Krvavcu … resnično je ogromno možnosti Poskušajte razumeti svoj položaj tako, da ga
ogromno izzivi. za preživljanje prostega časa in ogled za nekaj časa zamenjate, da nanj pogledate
znamenitosti. Imel sem srečo, da sem si z drugega konca sveta. Da, to bi bilo moje
lahko vse našteto ogledal in doživel, pogosto sporočilo.
celo skupaj s svojo družino in tudi z razširjeno
Andrew Schmidt: Čas, ki sem družino, ki sem jo povabil sem. Vesel sem za Schmidt: Odhajam z žalostnim srcem in
ga preživel v Trbovljah, je bil te čudovite priložnosti, saj mi bodo lepote pogrešal bom svoje tukajšnje sodelavce.
zame bogat tako v poslovnem vaše dežele vedno ostale v lepem spominu. Rad bi jih zapustil s spodbudno mislijo, da
kot osebnem smislu. Nikoli ne Gotovo se še nameravam vrniti. Slovenija je ostanete pozitivno naravnani in vztrajate še
bom pozabil tukajšnjih ljudi in čudovita država, ki ima majhne dele vsega. naprej za svoj obstoj, saj bo le tako tudi vaša
vseh iskrenih prijateljstev, ki Ljubljana je eno mojih najljubših mest na prihodnost svetla.
sem jih sklenil tu. svetu, poleg San Francisca in Pariza.
Za vas je verjetno spet drugače, ker odhajate
na tako rekoč drugi konec sveta?
2012 | Lafarge CEMENT SLOVENIJA | STRAN 9
10. NAŠA VARNOST
MESEC VARNOSTI
Junij – naš
mesec
V juniju, našem mesecu
varnosti, se zaposleni še
bolj kot običajno posvetimo
področju varnosti in zdravja
pri delu. V tem obdobju
se na številnih srečanjih
spodbujamo in skupaj
poudarjamo pomen varnosti
ne le na delovnem mestu, Na enem od »varnostnih kotičkov oddelka«
temveč tudi v vsakdanjem Dolžni smo spoštovati preventivne ukrepe in se ravnati po njih
življenju. Nikoli namreč
ne smemo pozabiti, da
so ukrepi s področja
varnosti in zdravja pri delu Vodilna tema
v naših rokah, torej je zelo
pomembno naše preventivno
delovanje in poznavanje
Petstopenjska metoda ocene
preventivnih ukrepov. rizikov
V skladu z letošnjimi načrtovanimi aktivnostmi na področju varnosti
in zdravja pri delu smo tako kot v vseh poslovnih enotah tudi v naši
varnosti posvetili še dodatno pozornost. Letošnja vodilna tema je
uporaba petstopenjske metode ocene rizikov.
Letošnje aktivnosti v okviru petstopenjske metode ocenjevanja rizikov
►► Uporaba preproste metode petih korakov, ►► Izvedba aktivnosti in spodbujanju
ki je identična metodi »STOP postopka«, varnosti vseh udeležencev v prometu,
ta pa je v naših vsakdanjih aktivnostih že ki naj bi k sodelovanju privabila tudi
v uporabi. Dodano je le področje novih občane. Akcijo bomo izvedli v sodelovanju
idej, kar nas bo dodatno spodbudilo k z AMZS in televizijo ETV, ki bo izvedla
inovativnosti na področju varnosti. poučno kontaktno oddajo o varni vožnji
5-stopenjska metoda v cestnem prometu.
ocenjevanja rizikov vključuje: ►► V posameznih oddelkih se bodo izvajali
tako imenovani »varnostni kotički ►► Glede na izraženo željo nekaterih naših
oddelka«, na katerih se bodo zaposleni partnerjev in kupcev v Sloveniji in Hrvaški
1. Naloge (Tasks) s posameznih oddelkov pogovarjali na bomo pri njih izvedli svetovalne varnostne
2. Nevarnosti (Hazards) izbrane tematike s področja varnosti in preglede z namenom sistemskega
zdravja pri delu in v vsakdanjem življenju. urejanja področja varnosti udeležencev
3. Ocenjevanje (Evaluation) v poslovni verigi.
4. Ukrepi (Measures) ►► Izvedba dodatnih usposabljanj s področja
prve pomoči z uporabo avtomatskega
5. Ideje (Ideas).
defibrilatorja za vse zainteresirane
zaposlene in odgovorne vodje del.
STRAN 10 | Lafarge CEMENT SLOVENIJA | 2012
11. Avtomatski eksterni defibrilator
Z njim lahko rešujemo življenja
Avtomatski eksterni defibrilator (AED) je prenosna elektronska
naprava, ki je sposobna zaznati zastoj srca pri človeku. S pomočjo
električnega sunka pa lahko srce ponovno požene in s tem reši
življenje.
Sestavljen je iz ohišja z baterijo, iz katerega izhajata dve nalepki
- elektrodi. Odvisno od modela lahko na ohišju najdemo največ 2
gumba (za vklop in proženje električnega sunka), zvočnik (preko
katerega nam aparat daje glasovna navodila v slovenskem jeziku)
ter pri nekaterih ekran, kjer se navodila tudi izpišejo. Uporaba je varna
in enostavna, uporablja ga lahko prav vsak.
Aparat sam po sebi seveda ne rešuje življenj, je pa izredno dobrodošel
dodatek pri oživljanju s pritiski na prsni koš (masažo srca) in umetnim
dihanjem. Pri oživljanju z uporabo aparata AED lahko naredimo toliko
kot celotna reševalna ekipa, ki prispe kasneje, in rešimo življenje.
Če se človeku ustavi srce in mu nihče ne pomaga, umre v približno
10 minutah. Njegova možnost za preživetje je vsako minuto manjša
za 10 odstotkov, medtem ko možgani že po nekaj minutah začno
nepopravljivo odmirati. Večina zastojev srca in posledične smrti se
pripeti izven bolnišnic, doma ali na ulici, kjer so večkrat prisotni tudi
drugi ljudje. Ti imajo zdaj – če je v bližini aparat AED – še toliko večjo
možnost, da z njim rešijo življenje. Če se človeku zaustavi srce, se
lahko tako stanje večinoma pozdravi le s sunkom električnega toka. Z
aparatom AED damo možnost vsakemu očividcu, da prične s postopki
oživljanja že veliko prej, preden prispe do kraja reševalna ekipa, ki
za to v povprečju potrebuje od 10 do 15 minut. Hitreje ko začnemo
oživljati, več možnosti za preživetje ostane človeku.
• Če se človeku ustavi srce in mu ne pomagamo, umre v 10
minutah. Možgani se okvarijo že veliko prej!
• Hiter električni sunek zelo poveča možnosti za preživetje!
• Hitreje ukrepaš, več možnosti za preživetje bo žrtev imela!
Idealno je, da človeka prvič stresemo z električnim sunkom
v 3 do 5 minut od trenutka, ko se je zgrudil. Reševalna ekipa
običajno potrebuje od 10 do 15 minut, da prispe na mesto
nesreče.
Kako pomagamo človeku, ki se mu zaustavi srce
Pokličemo 112. Začnemo stiskati prsni koš (30) in dajemo umetno
dihanje (2). Če je v bližini AED, stečemo ponj. Če nismo sami, pošljemo
ponj. Štejejo sekunde!
Več na: http://www.aed-baza.si
Dodatno usposabljanje na področju varnosti in zdravja pri delu
Nudenje prve pomoči z uporabo avtomatskega defibrilatorja je ključno za
osebo, ki utrpi nenadno zaustavitev srca. Uporaba aparata ni zapletena.
V naši delavnici z usposobljenim osebjem smo se v uporabi aparata
preizkusili tudi v praksi.
2012 | Lafarge CEMENT SLOVENIJA | STRAN 11
12. NAŠE DELO
OBISKALI SO NAS SLOVENSKI IN FRANCOSKI DIJAKI
Industrijska turistična pot
po naši cementarni
Francoski dijaki z učitelji so bili navdušeni.
V zadnjih dneh maja sta
Lafarge obiskali skupini
srednješolcev iz Slovenije in
Francije. V sredo, 30. maja,
so prišli na ekskurzijo po
industrijski turistični poti dijaki
1. letnika Srednje trgovske
šole iz Ljubljane, v četrtek,
31. maja, pa dijaki francoske
tehnične gimnazije, imenovane
Lycée Jean-Baptiste Darnet
iz kraja Saint Yrieix la Perche
iz osrednje francoske regije
Limousin. Oboji so bili nad
obiskom navdušeni.
Svojega navdušenja nad obiskom niso skrivali niti francoski dijaki, ki so se v okviru svojega
štiridnevnega izleta po Sloveniji ustavili tudi v Lafargeu. Vsi so bili v Sloveniji prvič, razen
profesorice ekonomije in menedžmenta Marie-Hélene Laffont, ki je Slovenijo obiskala že v
času njenega vstopa v Evropsko unijo.
Marie-Hélene
Laffont, Josette Meyzi,
profesorica nekdanja profesorica
Marie-Hélene Laffont je Slovenijo obiskala Dijake in profesorje je na izletu spremljala nekdanja profesorica Josette
že drugič. »Prvič smo s kolegi ekonomisti Meyzi. »Vzeli so me s seboj, ker znam angleško,« je povedala in dodala,
obiskali Bled, Kras in Obalo. Dežela, o kateri da jo je Slovenija navdušila. »Spominja me na Švico, na Avstrijo, imate
so takrat vsi govorili, kako je odprta in morje in hribe, kot Francija, povsod je zelo čisto. V Portorožu, kjer smo
drugačna od drugih nekdanjih socialističnih prenočevali, so nas izjemno toplo sprejeli. Prav tako na Bledu. Lepo je
držav, nas je zelo očarala in želela sem si jo tukaj.«
ponovno obiskati. Tokrat sem tu s svojimi
dijaki. Iskreno moram povedati, da so mi
na prošnjo za finančno pomoč, ki sem jo
pred izletom poslala na številna podjetja,
odgovorili samo iz Lafargea. Malo smo
se s kolegi pohecali, če ne zato, ker se z
generalnim direktorjem Brunom Lafontom
piševa podobno. Vsekakor je bil gospod Timothé Calvet,
Lafont izredno prijazen in nam je zaželel dijak
prijetno potovanje. Sama sem ga vprašala,
če bi morda lahko tudi njih obiskali, pa mi je Tudi dijaki so si z zanimanjem ogledali lepote naše dežele in
povedal, da bomo v trboveljski cementarni proizvodni proces cementarne. »Gospodarstvo in industrija me zelo
zelo dobrodošli. Res, zelo prijazno so nas zanimata,« je povedal dijak Timothé Calvet, »tako da sem bil izjemno
sprejeli, nam predstavili industrijsko pot navdušen nad ogledom proizvodnega procesa v cementarni, ki so
in to celo v francoskem jeziku. Veste, o nam ga predstavili na industrijski turistični poti. V bistvu sem se prvič
Sloveniji se zdaj v Franciji nič ne govori, v živo srečal z industrijo in sem čisto navdušen, mislim, da mi bo to
poznamo pa zelo dobro Hrvaško, ki se pri koristilo pri študiju in moji odločitvi za poklic.« Timotheja je navdušila
nas uspešno promovira. Vendar, zdaj bomo tudi naša država, še najbolj pa Postojnska jama, ki so si jo ogledali
mi ambasadorji vaše države, saj smo polni pred prihodom v Trbovlje.
čudovitih vtisov, ki jih bomo ponesli domov.«
STRAN 12 | Lafarge CEMENT SLOVENIJA | 2012
13. Dijaki iz Ljubljane so Lafarge obiskali v
spremstvu učiteljic strokovnih predmetov
Jasne Čot in Mojce Majerle. Slednja je
za industrijsko turistično pot izvedela na
letošnjem sejmu Dom v Ljubljani. »Kar
obstala sem pred panojem na razstavnem
prostoru Lafargea, ki je opisoval industrijsko
pot v cementarni, saj kaj takega nisem
pričakovala,« je navdušeno povedala
Mojca Majerle. »Potem smo se z gospodom
Andrejem Sopotnikom zelo hitro dogovorili
za obisk in moram priznati, da sem zelo
navdušena nad urejenostjo in slikovitostjo
poti.«
Zaposleni v Lafargeu so dijakom predstavili
proizvodni proces, niso pa zanemarili niti
pomena varnosti in zaščite pri delu.
na eni od točk industrijske poti
Dijaki so tudi v laboratoriju zbrano prisluhnili
novim informacijam.
Mojca Majerle,
učiteljica strokovnih predmetov na Srednji
trgovski šoli v Ljubljani
»Industrijska turistična pot v cementarni je enkratna,
slikovita, poučna in zanimiva. Po mojem mnenju bi si jo
morale ogledati vse srednje šole v Sloveniji. Sama sem nekaj
industrijskih turističnih točk obiskala že v tujini, v Sloveniji pa
sem si ogledala Luko Koper, ampak tam je zgodba drugačna,
saj je pristanišče bolj razprostrto po površini in ogled poteka
z avtobusom. V cementarni je prikaz dokaj strnjen, vsi ti
zemljevidi so zelo nazorni, predstavljene so tudi surovine,
pokazali so nam peč, nas peljali v laboratorij in kontrolno
sobo, skratka, čudovito.« Črt Škerbec, Taulant Zidi,
dijak dijak
»Industrijska turistična »Zdi se mi prav, da
pot je slikovita in smo se kot bodoči
poučna. Všeč mi je trgovci seznanili
bilo, da smo se hitro tudi s proizvajalcem
premikali od točke gradbenega materiala.
do točke in da so vse Vsak trgovec lažje
zanimivo opremljene. ponudi izdelek, če
Da so nas oblekli v pozna proizvajalca
zaščitna oblačila, se mi in mu zaupa. Tudi
zdi zelo odgovorno od zaščitna oprema je
njih.« v redu, čeprav me je
malo skrbelo, da mi bo
čelada uničila pričesko
(smeh).«
Saška Štos, Maida Mekić, Nermin
dijakinja dijakinja Ramadanoski,
dijak
»Bilo je super. »Industrijska pot mi je
Predstavili so nam, bila zelo všeč in vesela »Dan v cementarni je
kako se izdela cement, sem, da sem spoznala bil super. Od vsega
in povedali, da je pri tovarno, ki sem jo do mi je bila najbolj všeč
delu zelo pomembna zdaj videvala le skozi kontrolna soba.«
varnost, zato smo dobili okno vlaka, kadar sem
odsevni brezrokavnik in se peljala iz Ljubljane
čelado.« proti Celju.«
2012 | Lafarge CEMENT SLOVENIJA | STRAN 13
14. NAŠE DELO
V SLOGI JE MOČ
Pri delih smo z veseljem sodelovali,
pomagali pa so tudi delavci trboveljske
komunalne službe in člani Hortikulturnega
društva Trbovlje
Za lepši izgled
Urejanje vstopa v Trbovlje
V zadnjih letih je območje ob vstopu v Trbovlje dodatnih predelov tega območja in s tem za
že dodobra spremenilo svojo podobo. Ker gre prijaznejšo podobo našega mesta.
za najprometnejši vstop v Trbovlje, je lepša
Ker gre za najprometnejši vstop podoba območja ob železniški postaji in tudi Tako smo ozelenili območje na levi strani
v Trbovlje, je lepša podoba naprej pomembna tako za domačine, kot tudi ceste ob mostu čez Savo, neposredno nad
območja ob železniški postaji in za goste, ki prihajajo v Trbovlje. V cementarni območjem železniške postaje v Trbovljah.
tudi naprej pomembna tako za smo se zato tudi letos odločili, da bomo po Pri projektu za lepšo podobo Trbovelj je
domačine, kot tudi za goste, ki naših najboljših močeh poskrbeli za ureditev sodelovala tudi Občina Trbovlje oz. Komunala,
prihajajo v Trbovlje. ki je ustrezno pripravila teren. V cementarni
smo poskrbeli za dovoz zemlje in priskrbeli
raznovrstne rastline, ki jih je za to področje
predvidelo Hortikulturno društvo Trbovlje.
Tudi zasaditev so strokovno izvedle članice in
člani omenjenega društva. Skupnega dela z
obojimi smo bili v cementarni veseli, veselimo
pa se ga tudi v prihodnje, ko bomo nadaljevali
s podobnimi aktivnostmi.
V sodelovanju s Slovenskimi železnicami
načrtujemo v kratkem tudi zasaditev
večjega števila betonskih korit, ki bodo
polepšala podobo področja železniške
postaje v Trbovljah, precej pa jih bo tudi v
sami cementarni. Na tak način poleg visokih
vlaganjih v modernizacijo cementarne, ki
cementarno napravljajo bistveno prijaznejšo
okolju, vlagamo tudi v lepšo podobo Trbovelj.
PODOBA MESTA BO PRIJAZNEJŠA
Za lepši izgled vstopa v Trbovlje skrbi 750
novo zasajenih grmovnic in obnovljena
fasada zgradbe gasilskega društva
cementarne
STRAN 14 | Lafarge CEMENT SLOVENIJA | 2012
15. NAŠI LJUDJE
Naši jubilanti
(od maja do junija)
30 let dela: Rešitev nagradne križanke iz prejšnje številke LC tima:
Teja Zagorc POSVOJIMO DREVO
Martin Koprivc
Jubilantoma iskreno čestitamo! Nagrado prejmejo:
1. nagrada: Torbica, majica in kapa Lafarge
Čestitke srečnemu očku Ines Humski, Podkum 72 a, Podkum
2. marca 2012 je na svet privekala Stela. Čestitke očku
2. nagrada: Torbica Lafarge
Aljažu Kuzmanovskemu.
Vera Savšek, Sallaumines 5, Trbovlje
stela kuzmanovski Olga Starina, Naselje A. Kaple 7 d, Hrastnik
3. nagrada: Kapa Lafarge
Ivan Pikel, Zavine 8, Kisovec
Franc Senekovič, Kremberk 4 a, Sv. Ana
Štefka Holc, Javorje 20 a, Črna na Koroškem
Nagrade bomo poslali po pošti. Čestitamo!
Novosti iz sindikata
Reorganizacija v cementarni za odhajajoče zaposlene. Kljub temu, da da nikakor ni sprejemljivo zapreti rudnika,
so vse odločitve o reorganizaciji načrtovali elektrarne, cementarne … Kje bodo ljudje
Boleča odpuščanja v samem vrhu Lafargea, pa vseeno ne bo sploh delali, če vse to zapremo, je zdaj
lahko na ulici srečevati bivših sodelavcev, ki tipično razmišljanje zasavskih ljudi, zdaj
zaposlenih nas bodo verjetno gledali postrani, pa čeprav ko gre vse k vragu, ne morejo razumeti,
nimamo slabe vesti in nismo mi pripravljali kako je to mogoče. Mnogi ljudje so se kar
V preteklih mesecih smo imeli člani spiska, kdo ostane in kdo bo izgubil delo v naenkrat prelevili v pohlevne zagovornike
Izvršnega odbora Sindikata kar nekaj cementarni. cementarne, saj si verjetno niso mislili, da
sestankov v zvezi z reorganizacijo v naši lahko s svojimi neutemeljenimi opazkami
družbi. Zaposleni, ki so na spisku presežnih za vogalom pripomorejo k nastali situaciji,
delavcev, so na Sindikat naslovili nešteto Vtisi z zasavskih ulic ki smo ji priča v cementarni.
vprašanj, na katera smo morali odgovoriti,
jim pomagati na vse možne načine in jim Kje bomo sploh še
posredovati informacije o njihovi nadaljnji Pozdravi
usodi. Člani Izvršnega odbora smo se delali?
soočali s situacijo, ki jo naši predhodniki Našim zvestim
niso poznali, saj do danes nismo odpirali Preseneča pa nas naključno srečanje z znanci
poglavja odpuščanja delavcev. In vendar in prijatelji na ulici, saj so kar naenkrat vsi bralcem
se je zgodilo. Žal se tega ni dalo preprečiti, spremenili svoje mišljenje in mnenja o naši
lahko smo samo »lepili obliže na rane«, tovarni. Ko smo preživljali najhujše trenutke, Kot je že v navadi, v naši rubriki namenjamo
prizadejane našim sodelavcem, ki so ko smo obratovali in se potihoma bali, da nam lepe pozdrave vsem našim upokojencem
morali zapustiti cementarno. Nekateri bo odvzeto dovoljenje za sosežig alternativnih ter seveda vsem, ki so, žal, morali zapustiti
med njimi so pustili v tovarni več kot goriv, ko so nas mediji napadali z vseh naše vrste. Želimo vam veliko prijetnih in
30 let svojega življenja, zato je zgodba strani, takrat so tudi naši znanci, prijatelji in toplih dni v prihajajočem poletju.
o odpuščanju še bolj žalostna. Člani sorodniki povzdigovali glas proti nam, saj so
Izvršnega odbora in večina zaposlenih nas primerjali z najhujšimi onesnaževalci, Etbin Marin
smo zelo užaloščeni, da je moralo priti morilci in celo razbijali šipe na naših objektih.
do takšnih odločitev, čutimo se delno Zdaj je srečanje povsem drugačno, saj ljudje
odgovorne, vsak pri sebi razmišljamo, ali sploh ne morejo verjeti, da bo cementarna
smo se dovolj potrudili na pogajanjih z odpuščala, nič več nas ne obtožujejo, da
vodstvom, ali smo res storili vse najboljše smo tako hudi onesnaževalci, pravijo celo,
2012 | Lafarge CEMENT SLOVENIJA | STRAN 15
16. NAŠI LJUDJE
Občni zbor
Društvo upokojencev cementarne Trbovlje
V četrtek, 10. maja 2012, se je v prostorih
Društva upokojencev Trbovlje zgodil prvi redni
letni občni zbor društva, ki se ga je udeležilo
65 članov.
Po izvolitvi organov zbora in poročilu
verifikacijske komisije smo najprej pregledali
sklepe ustanovnega občnega zbora in
ugotovili, da smo izpolnili vse zadane naloge.
Po poročilu predsednika in blagajnika smo po
krajši razpravi ugotovili, da smo v preteklem
letu dobro poslovali in smo točke z večino
potrdili.
Pri točki sklepi in pobude smo sprejeli Prvi redni občni zbor
par sklepov, ki naj bi izboljšali delovanje Udeležilo se ga je 65 članov
društva. Sklenili smo, da po svojih močeh
pripomoremo pri promociji naše bivše Prvi izlet članov društva
tovarne, in obsodili gonjo in širjenju neresnic,
ki se pojavljajo v medijih in javnosti.
Z avtobusom na Primorsko
Občni zbor so pozdravili tudi prisotni
predstavniki družbe Lafarge. V torek, 5. junija, se nas je 49 članov Društva upokojencev
cementarne Trbovlje z avtobusom podalo na Primorsko. Že ob vstopu
Pod točko razno smo se dogovorili, da na avtobus je bilo čutiti prijetno, sproščeno vzdušje med bivšimi
organiziramo izlet, ki ga bo pripravilo vodstvo
sodelavci.
društva.
Podali smo se v Strunjan, kjer so nas v Kar prekmalu smo se odpravili proti domu,
recepciji hotela Svoboda prijazno sprejeli. prijetno utrujeni, vendar z veliko željo, da se
Ne prezrite Tam so nekateri odšli na kopanje v hotelski naša druženja ne prekinejo, kajti med sebi
bazen, drugi pa z vodičko do Belega križa in enakimi spoznavamo vrednote življenja.
Vsak prvi četrtek v mesecu vse do solin. Pot smo prilagodili zmogljivosti
udeležencev. Po vrnitvi smo se, že malo lačni, Lepa hvala vsem, ki so se spomnili na nas
Dopoldne - rekreacijski pohod ali krepko podprli v hotelski restavraciji. Po in nas zopet združili. Hvala organizatorjem
druženje na Pleskem. kosilu smo odšli na krajši sprehod do morja, za prijeten izlet, mi pa obljubljamo, da bomo
nekateri so si v njem celo namočili noge, pri društvenih dejavnostih sodelovali v okviru
Vsak drugi četrtek v mesecu drugi pa smo se malo posončili. Ob 16. uri naših zmožnosti.
smo pot nadaljevali v Marezige, kjer smo v
Od 10. do 11. ure - odprta dežurna prijetni oštariji Karjola degustirali domači
pisarna v prostorih bazena - vašhave. sir, pršut in refošk, za posladek pa še sladki
skupinska
muškat. S prijetnega izleta na Primorsko
nam bo ostal lep spomin
STRAN 16 | Lafarge CEMENT SLOVENIJA | 2012
17. NAŠE POVEZAVE
Domači tekmovalci, ki so dosegli
uvrstitve na stopničke in med
osmerico najboljših
DEKLETA
Klara Volaj: 2. mesto na 200 m mešano in 800 m
prosto, 3. mesto na 200 m prosto, 5. mesto na
200 m delfin in v finalu memorialne discipline
na 100 m prosto, 6. mesto na 50 m prosto
Živa Brglez: 3. mesto na 50 m delfin in 800 m
prosto, 4. mesto na 50 m in 100 m hrbtno, ter
200 m delfin
Karin Stražar: 3. mesto na 100 m delfin, 4. mesto
na 800 m prosto, 6. in 8. mesto na 200 m in
Župan Vili Treven ob otvoritvi pokala Nejc Kos, Tilen Šintler in Žiga Kovačič z 50 m delfin
Upamo na uresničitev njegovih besed, da se županom Daša Krajnc: 3. mesto na 50 m prsno, 4.
stvari za trboveljski plavalni klub premikajo na Slavili so zmago v disciplini 1500 m prosto v mesto na 50 m prosto, 5. mesto v kategoriji
bolje. svojih kategorijah. memorialne discipline na 100 m prosto, 7.
mesto na 100 m prsno
43. LUČKIN POKAL Nika Todorovič: 3. mesto na 50 m delfin, 5. mesto
na 50 m hrbtno, 6. mesto na 100 m hrbtno
Tudi naši plavalci so se odlično Kaja Imperl: 4. mesto na 200 m mešano, 8.
mesto na 50 m prosto, 100 m hrbtno in 100
m delfin
odrezali Karmen Kovač: 5. mesto na 100 in 200 m delfin
ter na 800 m prosto
Nina Kos: 4. mesto na 800 m prosto, 5. mesto
Plavalni klub Lafarge Cement se v nedeljo ni izneveril tradiciji in je na 200 m mešano, 6. mesto na 200 m delfin,
7. mesto na 200 m prosto
kljub težkemu položaju, v katerem se je znašel, že 43-tič, toliko let je Urška Zupanc: 5. mesto na 200 m mešano, 7.
namreč minilo od nesreče odlične plavalke Lučke Vodišek, organiziral mesto na 200 m prsno
plavalni miting. Udeležili so se ga vsi mladi upi iz Slovenije, ki bodo v Tia Tara Zupančič (najmlajša v konkurenci iz
prihodnosti krojili vrh našega plavanja, z izjemo tistih, ki so odplavali našega kluba): 4. mesto na 50 m delfin in peta
na 200 prosto
rezultatske norme za največja tekmovanja. Ti se namreč nahajajo na
pripravah ali pa so se udeležili močnejših mitingov v tujini. FANTJE
Tekmovanje so s svojo udeležbo popestrili Trbovljah še obstajajo potenciali za razvoj Zmage v disciplini 1500 prosto so, seveda v svojih
tudi nekdanji odlični plavalci našega vrhunskih plavalcev. Brez primernih pogojev kategorijah, dosegli:
kluba, podžupanja Trbovelj Jasna Gabrič in bo seveda težko vzgojiti naslednike Tjaše
trboveljski župan Vili Treven, ki je tekmo tudi Vozel, da pa se stvari premikajo na bolje, je Nejc Kos, Tilen Šintler in Žiga Kovačič in se tudi v
naslednjih disciplinah povzpeli na stopničke:
uradno odprl. vsem prisotnim obljubil župan Vili Treven in
samo upati je, da se bodo njegove besede Tilen Šintler: 3. mesto na 100 in 200 m prsno,
V konkurenci 230 plavalcev iz 20 klubov ter tudi uresničile. 4. mesto na 200 m prosto, 5. mesto na 50 m
plavalcev iz Siska in prijateljskega kluba iz prsno in 100 m prosto v finalu memoriala, 8.
Milana, sta postala najboljša posameznika Na prireditvi smo bili priča napredku tudi pri mesto na 50 m prosto
Pia Hočevar Mucič iz ljubljanske Ribe ter najmlajših, ki šolo plavanja izvajajo v bazenu Žiga Kovačič: 3. mesto na 50 m hrbtno, 5. mesto
Emil Tahirovič iz Kranja. Oba sta v seštevku Doma starejših občanov Franca Salamona. na 50 m prosto, 6. mesto na 50 m prsno, delfin
in 100 m prosto
treh rezultatov dosegla najvišje število točk Z resnejšo in načrtno vadbo se bodo v
Nejc Kos: 4. mesto na 200 m prosto, 5. mesto na
na Fina lestvicah in najboljši posamični izid prihodnje pridružili tekmovalnim selekcijam. 50 m prosto, 7. mesto na 50 m hrbtno in delfin,
na 50 in 100 metrov prsno. V memorialni 8. mesto na 100 m prosto
disciplini 100 m prosto pa sta bila najhitrejša Ob resnično vrhunski organizaciji tega Žiga Šintler: 2. mesto na 200 m prosto, 3. mesto
Anamari Košak in Luka Dover. tekmovanja, za katerega izvedbo so zaslužni na 50 prosto in 200 m prsno, 4. mesto na 200
prav vsi plavalni delavci, sponzorji in starši, se m mešano in 1500 m prosto, 5. mesto na 100
V svetli luči so se pokazali tudi mladi plavalci z veliko vnemo podajajo v mesec julij, m prsno, 6. mesto na 100 m prosto
trboveljski plavalci, ki so v mlajših kategorijah ko bodo na programu vsa državna prvenstva. Jaka Jeršin: 5. mesto na 50 m hrbtno in 200 m
mešano, 6. mesto na 50 m prsno
osvojili kar 18 kolajn, kar nas je uvrstilo med Do takrat pa jim zaželimo dobre pogoje za
Marcel Urbanija: 4. mesto na 100 m delfin, 8.
najboljše na tem tekmovanju. treninge in pa veliko volje, ki jo po tako dolgi
mesto na 50 m delfin
in naporni sezoni še kako potrebujejo.
Andraž Kovačič se je v različnih kategorijah uvrstil
Kljub poznemu prihodu v veliki 50-metrski do dvajsetega mesta.
bazen so mladi trboveljski plavalci dokazali, Darko Raušl
da se ne dajo in da kljub težkim časom v
2012 | Lafarge CEMENT SLOVENIJA | STRAN 17
18. NAŠE POVEZAVE
JERNEJ d.o.o.
Družbenik skupine TOPDOM
V začetku leta 2012 se je odprl nov trgovinski blaga ter razširiti krog kupcev v okolici Litije,
center Jernej d.o.o. na Ljubljanski cesti 15 Šmartnega in celotnega Zasavja. Z dodatnim
v Litiji. Podjetje je do leta 2012 delovalo v izobraževanjem trgovcev želijo povečati
Šmartnem pri Litiji. Že več kot 19 let se zadovoljstvo kupcev, priskrbeti ustrezne
ukvarja s prodajo gradbenega materiala, izdelke v zadovoljivi izbiri in po dostopnih
instalacij, barv in železnine. Nova trgovina cenah ter se odlikovati po hitri dostavi.
je prvi objekt ob cesti, ki pelje iz Ljubljane
v Litijo. Ima 1850 m2 tlorisne površine in V centru Jernej ves čas povečujejo ponudbo
trenutno zaposluje 12 oseb. Pred šestimi tako na prodajnih policah kakor v razstavnem
leti je podjetje postalo družbenik skupine salonu keramike, sanitarne opreme, fasad,
Topdom, tako da sedaj nastopa na trgu s stavbnega pohištva, streh in talnih oblog.
skupnimi marketinškimi akcijami. Tako je
član skupine trgovcev, ki so eni vodilnih na Njihova dodatna ponudba zajema: izposojo
področju gradbenega materiala, kritin, fasad avtodomov, udarnih kladiv, brusilk flex-žirafe.
in izolacij.
Prodajni program centra Jernej obsega
gradbeni material, strehe, fasade in omete,
za veliko in pestro izbiro toplotne izolacije, suho gradnjo, barve, lake DODATN E INFO RMAC I JE
Prodajalna gradbenega materiala, instalacij, barv in premaze, hišno kanalizacijo, keramične
in železnine Jernej d.o.o.
ploščice, sanitarno keramiko, talne obloge, Ljubljanska cesta 15
orodje in pribor, delovno zaščito, železnino, 1270 Litija
električno instalacijo, vodovodno instalacijo, Tel.: 01/ 8987 472
toplovodno instalacijo, vrt in okolico. Fax: 01/ 8987 181
Mobi: 051/ 628 246
S selitvijo na novo in večjo lokacijo je njihova jernej.konjar@siol.net
želja povečati izbiro in kvaliteto ponujenega www.jernej.si
trgovski center jernej
Objekt stoji na vhodu v Litijo iz smeri Ljubljana
STRAN 18 | Lafarge CEMENT SLOVENIJA | 2012