СИТЕ ЗАЕДНО ЗА ЕДНАКВИ ПРАВА-SERINE BARABAR BASI EKA-EKUTNE NIJAMIJA

1. SITE ZAEDNO
ZA
EDNAKVI PRAVA
Prva detska ambasada vo svetot - Me|a{i
Republika Makedonija
ul. "Kosta Novakovi}" 22a
1000 Skopje, R. Makedonija
tel:465-316; tel/faks:463-900
e-mail: pdasmrms@on.net.mk; medzasi@unet.com.mk
www.medzasi.org.mk
www.unet.com.mk/medzasi
SOS telefon za deca i mladi 02 465-316
sekoj raboten den od 16 do 20 ~asot
1992-2002
WE
ARE THE FU TURE
FIRST CHILDREN'S
E M B A S S Y
I N TH E W O R L D
REPUBLIC OF
M A C E D O N I A
S K O P J E
SARINE BARABAR
BA[I
EKA-EKUTNE NIJAMIJA

2. Prvata detska ambasada vo svetot "Me|a{i" mu izrazuva golema
blagodarnost na Amerikanskiot komitet za begalci (ARC),
finansier na proektot "Promocija na pravata na deteto vo
romskata zaednica" vo ~ii ramki e izdadena i ovaa bro{ura.
Izrabotkata na ovaa bro{ura }e be{e nevozmo`na bez u~estvoto na
romskite nevladini organizacii partneri vo gorespomenatiot
proekt:
-Centar za deca i mladi - Prilep tel.048/418-319
-Romska asocijacija za `eni i deca
"LULUDI" - Skopje tel.02/640-744
-Humanitarno i dobrotvorno zdru`enie na Romite
"Mese~ina" - Gostivar tel. 042/222-271
-Humanitarno i dobrotvorno zdru`enie na Romite
"PHURT" - Del~evo tel. 033/411-137
-Republi~ka organizacija za za{tita na pravata na Romite
"R.O.Z.P.R" - Skopje tel. 02/654-839
Specijalna blagodarnost upatuvame do site ~lenovi na romskata
zaednica koi bea u~esnici vo fokus grupite: (deca, roditeli i
lideri na zaednicata) za nesebi~noto spodeluvawe na svoite
iskustva i za sugestiite, primeneti pri kreiraweto na ovaa
bro{ura.
I avguni ~havengiri ambasada ko sumnal "Megja{i" dela {ukribe
(blagodarnost) d`i Amerikakoro komiteti na{le manu{enge (ARC) ,
proektiskoro finansieri "Promocija ba{i ~havengere nijamija ki romengiri
asociacija" kole pervaziende publicirimi si akaja bro{ura.
Izdava~
Prva detska ambasada vo svetot
"Me|a{i"- R. Makedonija
Ureduva
Ilija Bundaleski
Dizajn
Mitko orgiev
Marxan Montazemi
Prevod na romski jazik
G-din [aip Jusuf
Lektura
Prof. d-r Jadranka Vladova
Kompjuterska podgotovka i pe~at
InfoPrint - DIGITAL PRINTING
Publikatori
Avguni ~havrikani ambasada
sumnaleste "Megja{i"
Redaktirinela
Ilija Bundaleski
Dizajneri
Mitko Gjorgiev
Marjan Montazemi
Nakhavibe ki romani ~hib
Jusuf [aip
Kompjutertiskoro hazarikeribe thaj muribe
InfoPrint - DIGITAL PRINTING
Akale bro{urakoro butikeribe na ka {aj te ovola sine bizo leibe than e
romane navladakere asociacie, partnerija ko upre lipardo proekti:
-Centari ba{i ~have thaj terne -Prilep,
-Romengiri asocijacija romnjenge thaj ~havenge "LULUDI" - Skopje,
-Romengiri humanitarnikani thaj la~hekerdebukengiri (dobrotvorna)
asocijacija "Mese~ina" - Gostivar,
-Romani humanitarnikani thaj la~hekerdebukengiri asocijacija,
"PHURT" - Del~evo,
-Republikakiri organizacija ba{i romane nijamiengoro arakhibe
"R.O.Z.P.R." - Skopje
Specijalnikano {ukribe (blagodarnost) d`iko sa o d`ene romane
asocijacijake ~have, dada-daja thaj e liderienge ba{i o leibe than, ple
sugestienca thaj ple bukjakere pend`aribaja, ko akale bro{urakoro
kreiribe.

3. Ovaa bro{ura e plod na rabotata na proektot "Promocija na
pravata na deteto vo romskite zaednici". Edna od glavnite celi na
ovoj proekt e edukacija na idnite fascilitatori od romskata
nacionalnost koi vo idnina }e dejstvuvaat pri promoviraweto,
implementacijata i za{titata na pravata na deteto vo romskite
zaednici niz R. Makedonija. Za taa cel be{e potrebno da se kreira
alatka (bro{ura) za edukacija koja }e bide najsoodvetna za
mentalitetot i kulturata na Romite. Vo funkcija na ova, a vo
ramkite na proektot se odr`aa 5 fokus-grupi vo koi zedoa u~estvo
deca, roditeli, begalci i lideri na zaednicata (Romi), kako i
lideri na zaednicata koi rabotat so Romite begalci vo R.
Makedonija. Kako rezultat na nivnite sugestii i iskustva ja
kreiravme ovaa bro{ura koja, se nadevame, vo golema mera }e
pomogne vo edukacija na ~lenovite na romskite zaednici vo idnina.
Akaja bro{ura si proektiskere bukjakere rezultatistar "Promocija
ba{i ~havengere nijamija ko romane asociacije". Sar jek akale proektiskere
{erutne resaribaskere bukendar ili ba{i o avutne fascilitatorija romengere
nacionalitetistar save ko avutnipe asari ka keren (}e deluvaat) ko drom ba{i
promoviribe, implementiribe thaj e avgune ~havengo ambasadakoro
arakhibe ko romengere asociacie ki R. Makedonija. Odole resaribaskere
bukjake zaruri si te kreirinol pe alatka (bro{ura) educiribaske savi ka ovol
majadekvatnikani (najsoodvetna) ba{i romengiri kultura thaj mentaliteti. Ki
funkcija ba{i akava, a ko proektiskere pervazijai kerge pes 5 fokus grupe
kolende lele than }have, ~havengere dada-daja, na{le Roma thaj
asocijaciengere liderija (Roma), thaj sar o liderija asocijacijaciendar save
kerena buti romane na{le manu{enca ki R.Makedonija. Sar rezultati
lengere sugestiendar thaj lengere bukjakere pend`aribastar kreiringjam
akaja bro{ura savi ko avutnipe pakjaja ko baro napi (mera) sahajati ka kerol
(}e pomogne) educiribaske ba{i asocijaciengere romane d`enenge.
Decata rekoa...
1.Ispra}am poraka do site deca na svetot, da se {koluvaat za da
si obezbedat sigurna idnina!
2.Site deca da bidat obrazovani i dru{tveni za da bideme
zaedno!
3.Site deca da bidat radosni, da nema stradawe i site da bidat
ednakvi!
4.Namesto da pitame po ulicite i plo{tadite, da nao|ame novi
drugar~iwa. Da se zabavuvame i nikomu da ne dozvolime da ni go
odzeme pravoto na bezgri`no detstvo!
O ~have vakerge…
1.Bi~halav d`iko sa e sumnaleskere ~have te ovol len ko d`anibe te
educirinen pe ki te ovol len ~a~ikano avutnipe
2.Sa o ~have te oven educirime thaj amalikane te ova barabar!
3.Sa o ~have te oven lo{ale,te na ovol pharo d`ivdipe thaj sare te oven
eka-ekutne!
4.Ko than te mangjol pe devleske ko sokakoja thaj plo{tadija, te
pend`arkeras amen neve amalencar. Te ovol amen lo{alo khelibe thaj
nikaske te na mukas te lol amendar amaro nijami ba{i rahatlimo
~havoripe!
Vozrasnite rekoa...
1.Niedno dete ne treba da ne si gi znae svoite prava!
2.Koga vozrasnite donesuvaat odluki za ne{to, i misleweto na
decata treba da se zeme predvid!
3.Ako ne mo`ev jas, toga{ moite deca da go `iveat `ivotot kako
{to treba!
4.Da gi ostavime decata sami da donesuvaat odluki, a nie
roditelite da gi korigirame gre{kite!
O bareder ~havendar vakerge...
1.D`ijek e ~havendar te d`anen ple nijamija!
2.O bareder ~havendar kana anena ~hinavibe nesoske, thaj e
~havengere vi~arina (mislewa) zaruri si te leljaren pes!
3.Te na{ti sine me tagani mle ~have te d`ivdinen plo d`ivdipe sar so i
zaruri!
4.Te das {ajdipe e ~havenge on korkoro te andaren ~hinavibe, a amen o
dada-daja te korigirina legere leljakerde ~hinavde bukja!
12
1

4. Konvencijata za pravata na deteto (vo ponatamo{niot tekst
KPD) pretstavuva kodifikacija na pravata na deteto na svetsko
ramni{te. KPD vsu{nost pretstavuva univerzalen standard za
bezgri`nost i blagosostojba na decata, kako i pravna ramka vrz koja
svetskite dr`avi }e mo`at da go procenat svojot progres vo odnos
na razvitokot na ~ovekovite prava i osnovnite humani vrednosti.
KPD se sostoi od 41 ~len i se odnesuvaat na pravata na decata i
mladite lu|e, sekade kade {to im sleduvaat. ^lenovite od
Konvencijata su{tinski gledano se baziraat na osnovnite potrebi
na decata i mladite lu|e, taka {to so ovaa Konvencija se
obezbeduvaat site preduslovi za pravilen rast i razvoj na sekoja
individua pomlada od 18 godini. Generalnoto sobranie na
Obedinetite nacii vo 1989 godina ja usvoi KPD, a taa stapi na sila
kako me|unaroden zakon na 2 septemvri 1990 godina. Republika
Makedonija ja ratifikuva KPD vo 1993 godina, so {to se obvrza da gi
po~ituva i za{tituva pravata na deteto.
Konvencija ba{i ~havengere nijamija (ko odorutno teksti K]N)
sikavela ~havengo nijamengoro kodificiribe ki sumnaleskirti digra. K]N
sikavela univerzalnikano standardi ba{i rahatlimo d`ivdipe thaj lo{alo
~havengoro hali, thaj sar o nijamalo pervazi upri koleste e sumnaleskere
ra{tre ka {aj te moldakeren plo progresi ba{i manu{engo nijamengoro
zuraribe thaj o fundale humanikane moldipa. K]N ikerola 41 d`enale
kanunija save ile ba{i ~havengere thaj ternengere nijamija sa e thanende
kote lenge priperela. Konvencijake kanuniskere d`ene ~a~ikane dikhle
fundakerena pes ko fundale ~havengere thaj ternengere zaruriba (potrebi),
agjaar so akale Konvencijasa agjaar so arakhavdine sa o avgo{artija
(preduslovi) ba{i o ~a~ikano ~havengoro bajrakeribe thaj zuraribe ba{i
sakone ternedereske taro 18 ber{a. Pa{akerde nacijengoro generalnikano
kedipe ko 1989 ber{leljakergja KPD, thaj odoja khuvgja ko takati ko
ma{kard`ijaniskoro kanuni ko 2 septemvri 1990 ber{. Republika
Makedonija ratifikuingja (potvrdingja) K]N 1993 ber{, kolea lelja peske ko
d`anibe pakiv te dol thaj te arakjhol e ~haveskoro nijami.
2
Ne dozvoluvaj maltretiran da bide{ zapoznaj gi tvoite prava, u~en da bide{
Ma muk maltretirimo te ove pend`aker te ~havrikane nijamija, d`anglo te ove!
11

5. PRAVO NA ZA[TITA
^len 19
Nikoj ne smee da gi povreduva, zapostavuva i maltretira decata.
^len 32
Decata imaat pravo na za{tita od rabota na mesta i vo uslovi koi
go zagrozuvaat nivnoto zdravje, obrazovanie i razvitok.
^len 34
Decata imaat pravo na za{tita od sekakov vid seksualna
eksploatacija i zloupotreba, vklu~uvaj}i gi prostitucijata i
pornografijata.
^len 35
Dr`avata e dol`na da gi prezeme site mo`ni merki za da gi
spre~i kidnapiraweto i trgovija so deca
NIJAMIJA BA[I ARAKHIBE
Kanuniskoro d`eno 19
Khonik na tromal te peravol ~havengoro manu{ipe, te na kerol esapi ba{i
lengoro d`ivdipe thaj te maltretirinen o len.
Kanuniskoro d`eno 32
E ~haven isi len nijami te oven arakhadine bukjatar thanende thaj
{artijende save ruminena lengoro sastipe, lengoro educiribe, thaj
bajrovibe.
Kanuniskoro d`eno 34
E ~haven isi len nijami ba{i arakhibe sakone seksualnikane
eksplotiribaskere suratistar thaj sar so si i prostitucija thaj i pornografija.
Kanunisko d`eno 35
I ra{tra zaruri si te leljakerol sa o {ajdutne napija (merki) ki te a~havkerol
e ~havengoro kidnapiribe thaj ~havengoro kinobikinibe.
10
Konvencijata se bazira na ~etiri temelni principi, bez ~ie
ispolnuvawe ne e vozmo`no da se ostvarat drugite prava:
1. Pravo na `ivot, opstanok i razvitok
Dr`avata mora da go obezbedi ova pravo za sekoe dete, bez
isklu~ok (~len 6).
2. Nediskriminacija
Site deca gi imaat istite prava bez razlika na: rasata, bojata,
polot, jazikot, verata, nacionalnosta, etni~koto ili socijalnoto
poteklo, fizi~kiot ili intelektualniot nedostatok i imotnata
sostojba (~len 2).
3. Najdobar interes za deteto
Vo site odluki koi go zasegaat deteto, negoviot najdobar interes
}e ima prioritet (~len 3).
4. Po~ituvawe na misleweto na deteto
Pravo na deteto da go ka`e svoeto mislewe za pra{awata i
postapkite koi direktno go zasegaat i toa negovo mislewe da se
po~ituva (~len 12).
I Konvencija fundakerela pe ko {tar fundavnikane principija, bizo
lengoro pherdakeribe na ilo {ajdakerdo te realizirinen pes o javera
nijamija:
1. D`ivdipaskoro nijami,terdutno d`ivdipe (opstanok) thaj
d`ivdipaskoro bajraribe
Kolen i ra{tra zaruri si te arakhel o len (te obezbedinol o len) ba{i sakone
~haveske bizo ~hinavibe (kanuniskoro d`eno 6).
2. Nadiskriminiribe
Sa e ~haven isi len bizo ulavibe eka-ekutne nijamija: o soj, morkhakoro
renki, mur{-d`uvli, i ~hib, konfesija (vera), nacionaliteti, etnikano ja
socijalnikano hali, fizikalnikani ja intelektualnikano nanipe thaj kherutne
haliskoro hali (kanuniskoro d`eno 2).
3. Majla~ho ~haveskoro interesi
Ko sa o ~hinaviba (odluki) save si ba{i ~haveskoro pu~ibe, lakoro leskoro majla~ho interesi ka ovol len prioriteti (kanuniskoro d`eno 3).
4. Pakivdeibe ba{i ~haveskoro vi~aribe (mislenje)
]haveskoro nijami te vakerol plo vi~aribe ba{i pu~iba thaj vjavaharija
(postapki) save direkt si leskere pu~ibaske thaj odova leskoro vi~aribe te
ovol pakivkerdo (po~ituvan) (kanuniskoro d`no 12).
3

6. PRAVO NA OPSTANOK
^len 24
Deteto ima pravo na najvisoka zdravstvena za{tita.
Niedno dete ne treba da bide li{eno od ova pravo.
^len 27
Sekoe dete ima pravo na `ivoten standard koj soodvetstvuva na
negoviot fizi~ki, mentalen, duhoven,
moralen i socijalen razvitok.
^len 31
Deteto ima pravo na odmor, rekreacija, igra, slobodno vreme i
u~estvo vo kulturno-umetni~ki aktivnosti.
NIJAMI BA[I D@IVDIPASKORO TERDIPE
Kanuniskoro d`eno 24
E ~have isi le nijami ki maju~i digra ba{i sastipaskoro arakhibe.
Nisavo ~havo na{ti te ovol khoslo akale nijamistar.
Bez informiranost nema sre}na idnina
Bizo informiribe - nae bahtalo avutnipe
Kaniniskoro d`eno 27
Sakova ~havo isi le nijami ba{i d`ivdipaskoro standardi savo si ekaekutno lengero fizikano , mentalnikano, atmalo (duhoven), etikano
(moralen) thaj socijalnikano bajrovibe.
Kanunisko d`eno 31
E ~have isi le nijami ba{i dajanipe, rekreacija thaj khelipe, tromalo vakti
thaj leibe than ko kulturake-artistikane aktiviriba.
4
9

7. PRAVO NA U^ESTVO
^len 15
Decata imaat pravo na mirno sobirawe, zdru`uvawe i
drugaruvawe.
^len 16
Decata imaat pravo na svoja privatnost, kako i pravo da se
za{titat ako nekoj im ja naru{uva privatnosta.
^len 17
Decata imaat pravo na informacija, na primer: da ~itaat vesnici,
knigi, da gledaat televizija i da slu{aat radio. Roditelite i
dr`avata treba da gi za{titat decata od {tetni informacii.
NIJAMI BA[I LEIBE THAN
Kanuniskoro d`eno 15
E ~haven isi len nijami ba{i sansaralo(mirno) kedipe ma{kar peste,
pa{akeribe thaj amalipe.
Da si gi poznava{ pravata - }e si ja osigura{ tvojata sre}na idnina
Te nijamija te pend`are - ka zurare tlo bahtalo avutnipe
Kanuniskoro d`eno 16
E ~haven isi len nijami ba{i plo privatnipe, thaj nijami te arakhen pes
d`ikote nesavo manu{ka zumavgjol te phagol esavko lengoro nijami.
Kanuniskoro d`eno 17
E~haven isi len nijami ba{i informiribe: te drabaren gazete, kitabija, te
dikhen televizija thaj te {unen radio, o dad-daj thaj i ra{tra zaruri si te
arakhen e ~haven taro bila~he informiriba.
8
5

8. PRAVO NA RAZVITOK
^len 7
Deteto po ra|aweto ima pravo na ime, nacionalnost, kako i da
znae koi se negovite roditeli i pravo tie da se gri`at za nego.
^len 28
Decata imaat pravo na obrazovanie. Site deca moraat da zavr{at
osnovno u~ili{te.
^len 30
Decata koi pripa|aat na etni~ko malcinstvo imaat pravo na
sopstvena kultura, religija i jazik.
NIJAMI BA[I ^HAVENGORO BAJROVIBE
Kanuniskoro d`eno 7
Palo bijanipe e ~have isi le nijami te ovol le anav, nacionaliteti thaj te
d`anol pe dade thaj pe daja thaj pe dadeskoro, dajakoro nijami te
bajrakeren le.
Po temelno educirawe
doa|a tvojata sre}na idnina
Palo fundamentikano (temelno) educiribe avela tlo barvalo avutnipe
Kanuniskoro d`eno 28
E~haven isi len nijami ba{i educiribe. Sa o ~have zaruri si te agorkeren i
fundavnikani sikljovni.
Kanuniskoro d`eno 30
E ~have save priperena ko etnikano minoriteti isi len nijami ba{i pli
kultura, religija thaj ~hib.
6
7