Predstavitev na plenarnem delu v okviru DST 2014

1. REPUBLIKA SLOVENIJA
MINISTRSTVO ZA KMETIJSTVO, GOZDARSTVO
IN PREHRANO
TURIZEM IN PODEŽELJE
Kako lahko slovenski trg lokalno pridelane hrane odgovori na
naraščajoče turistično povpraševanje?
Portorož, 13.10.2014
Tadeja KVAS MAJER
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano

2. REPUBLIKA SLOVENIJA
MINISTRSTVO ZA KMETIJSTVO, GOZDARSTVO
IN PREHRANO
Kako lahko slovenski trg lokalno pridelane hrane odgovori na naraščajoče
turistično povpraševanje? Kateri so predvideni ukrepi za spodbujanje
razvoja turizma na podeželju?
 Podeželje ni zgolj kmetijstvo in pridelava hrane
 Kaj pomeni lokalna samooskrba
 Priložnosti podeželja in ukrepi kmetijske politike za spodbujanje turizma
Gozdovi in turizem
 Ribištvo

3. REPUBLIKA SLOVENIJA
MINISTRSTVO ZA KMETIJSTVO, GOZDARSTVO
IN PREHRANO
Funkcija podeželja in kmetovanja:
- zagotavljanje oskrbe s hrano,
- okoljska funkcija (kakovost voda, zraka, tal, biotska raznovrstnost),
- kulturna krajina, naravna in kulturna dediščina,
- socialni in družbeni pomen (število zaposlenih v kmetijstvu v 2013 je
82.746).
TRAJNOSTNO KMETIJSTVO

4. REPUBLIKA SLOVENIJA
MINISTRSTVO ZA KMETIJSTVO, GOZDARSTVO
IN PREHRANO
Lokalna samooskrba pomeni:
 lokalno pridelavo, predelavo in distribucijo trajnostno proizvedene hrane, ki je
fizično in cenovno dostopna lokalnemu prebivalstvu in porabljena na lokalnih trgih
– "od njive do krožnika v lokalnem okolju„.
 Širši družbeni pomen
Z večjim obsegom potrošnje lokalnih pridelkov in proizvodov skrbimo za:
 ohranjanje delovnih mest,
 ohranitev in razvoj podeželja,
 skladen regionalni razvoj.
Priložnost razvoj turizma na
podeželju

5. REPUBLIKA SLOVENIJA
MINISTRSTVO ZA KMETIJSTVO, GOZDARSTVO
IN PREHRANO
 Zaradi negotovosti pri globalnem zagotavljanju, vse bolj pridobiva na pomenu
lokalna oskrba z živili in čim večja oskrba z varno in kakovostno hrano
 Temu smo v preteklih letih posvečali premalo pozornosti
 Svoje je prispevalo še krčenje obsega kmetijskih zemljišč, na račun pozidave in
zaraščanja kmetijskih zemljišč
 Zagotavljanje državne varnosti za obdobje ekonomskih kriz
 Zmanjšanje odvisnosti od zunanje trgovine, kar pomembno predvsem v času
motene oskrbe
 Poseljenost, obdelanost in urejenost podeželja
 Ohranjanje delovnih mest na podeželju in živilstvu
 Varovanje okolja zaradi krajših transportnih poti in manjše uporabe embalaže

6. REPUBLIKA SLOVENIJA
MINISTRSTVO ZA KMETIJSTVO, GOZDARSTVO
IN PREHRANO
 Kronične nenalezljive bolezni (srčno-žilne bolezni, sladkorna bolezen tipa 2,
bolezni dihal, bolezni prebavil, rak) in debelost predstavljajo glavni vzrok obolevnosti
in umrljivosti v Sloveniji (70% smrti posledica KNB).
 Tudi neuravnotežena prehrana, ki ni prilagojena posebnim presnovnim potrebam
posameznih populacijskih skupin, pomemben dejavnik za zdravje.
 V 38% neuravnotežena prehrana tesno povezana z nastankom KNB, primera sta
današnji prenizek vnos Z&S pri otrocih in mladostnikih ter prenizek vnos
kakovostnih beljakovin pri starostnikih.
 Dozorelost lokalnega sadja in zelenjave optimalnejša, zaradi dolgih prevozov in
skladiščenja je ni potrebno predčasno pobirati z njiv in ji dodajati konzervansov, ki
ohranjajo njeno svežino
 Pri daljši verigi, ki vključuje daljši čas od pridelovalca do potrošnika, v sadju in
zelenjavi pade vsebnost vitamina C, prav tako se zmanjšajo vrednosti vitaminov A,
B in E
(Vir: Nacionalni inštitut za javno zdravje)

7. REPUBLIKA SLOVENIJA
MINISTRSTVO ZA KMETIJSTVO, GOZDARSTVO
IN PREHRANO
 Kratke verige med pridelovalcem in potrošnikom imajo pomemben vpliv na
domačo pridelavo sadja in zelenjave ter njeno povezovanje, na povečan obseg
ponudbe raznolikega in kakovostnega sadja in zelenjave, posledično pa tudi na
znižanje cen in večjo potrošnjo.
 Potrebno je, da se pridelovalci med seboj čim bolj povežejo, da bodo lažje
zagotovili celostno ponudbo lokalnih pridelkov in proizvodov, v trgovinskih verigah,
na tržnici, pri direktni prodaji in pri preskrbi v javnih zavodih in turističnih
ponudnikov.

8. REPUBLIKA SLOVENIJA
MINISTRSTVO ZA KMETIJSTVO, GOZDARSTVO
IN PREHRANO
 Samooskrba z zelenjavo v letu 2012 34 % (povprečje zadnjih petih let 35%), pri
sveži zelenjavi 45%, v 2013 pa 33 %.
 Zelenjava za prodajo se je v letu 2012 pridelovala na 1.497 ha, v 2013 pa na
1.981 ha.
 Največje povečanje v površini čebulnic (+63% več kot leta 2010, predvsem česen)
 Solatnice (+ 61% večja površina kot 2010)
 Korenovke in gomoljnice (+38% večja površina kot 2010)
 Samo plodovke manjša površina (-9%)
 Poraba zelenjave na prebivalca je znašala v 2012 95 kg, od tega sveže zelenjave
70 kg (le 77 % priporočene količine), v 2013 pa 98,3 kg.

9. REPUBLIKA SLOVENIJA
MINISTRSTVO ZA KMETIJSTVO, GOZDARSTVO
IN PREHRANO
Nekaj značilnosti:
- 86 % površine Slovenije – območja z omejenimi dejavniki za kmetovanje
- 37 % površine Slovenije v Natura 2000, od tega 71 % gozdov
- 20 % kmetijskih zemljišč v Natura 2000
- povprečna velikost kmetijskega gospodarstva 6,6 ha (med najmanjšimi v EU)

10. REPUBLIKA SLOVENIJA
MINISTRSTVO ZA KMETIJSTVO, GOZDARSTVO
IN PREHRANO
Ukrepi Programa razvoja podeželja 2014 – 2020 (neposredni in posredni):
• diverzifikacija v nekmetijske dejavnosti na podeželju (naložbe v
vzpostavitev in razvoj nekmetijskih dejavnosti – tudi podpora v
nekmetijske dejavnosti v povezavi s turistično dejavnostjo ter naravno in
kulturno dediščino in tradicionalnimi znanji);
• okolju prijazne tehnologije pridelave (ukrepi KOPOP, Dobrobit živali,
Ekološko kmetovanje, OMD);
• LEADER;
• osnovne storitve in obnova vasi na podeželskih območjih (razvoj
širokopasovnih omrežij);
• skupine in organizacije proizvajalcev;
• naložbe v osnovna sredstva, razvoj gozdnih območij.

11. REPUBLIKA SLOVENIJA
MINISTRSTVO ZA KMETIJSTVO, GOZDARSTVO
IN PREHRANO
Program razvoja podeželja 2007 – 2013 – izvedba:
Ukrep Diverzifikacija v nekmetijske dejavnosti:
- med projekte s področja turizma in gostinstva dodeljenih 52,5% od vseh
dodeljenih sredstev ukrepa (33 mio €);

12. REPUBLIKA SLOVENIJA
MINISTRSTVO ZA KMETIJSTVO, GOZDARSTVO
IN PREHRANO
Dejavnosti, povezane z gozdom:
- nelesni gozdni proizvodi (gobe, plodovi,...),
- lovstvo (lovski turizem),
- čebelarstvo,
- turizem in rekreacija.
Pokriva 58 % površine Slovenije.
GOZD IN TURIZEM – nekaj dejstev:
• v gozdnogospodarskih načrtih določenih 15.600 ha gozdov, kjer je
turistična funkcija izjemno pomembna in določa način gospodarjenja;
• evidentiranih 96 gozdnih učnih poti, 16 je takih, ki so že sedaj neposredno
vključene v turistično ponudbo;
• skozi slovenske gozdove potekata dve evropski pešpoti E6 in E7;
• več kot 3.700 enot kulturne dediščine.

13. REPUBLIKA SLOVENIJA
MINISTRSTVO ZA KMETIJSTVO, GOZDARSTVO
IN PREHRANO
Obalno območje:
- že v perspektivi 2007-2013 več projektov, ki so povezovali ribištvo in
turizem v okviru obalne akcijske skupine.
- Slovensko obalno območje med najpomembnejšimi centri naravne in
kulturne dediščine,
- popularna turistična destinacija  priložnost za turizem / ogromen pritisk
na tradicionalne dejavnosti, kot je ribištvo in na naravne vire.
- ohranitev tradicionalnega ribolova.
- razvoj turističnih dejavnosti v povezavi z marikulturo.
Celinsko območje:
Potencial za vključitev turizma v lokalni razvoj, ki ga vodi skupnost, na
območjih, kjer je ustrezna koncentracija dejavnosti akvakulture (v okviru
Evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo 2014-2020).
Priložnost - ribiški turizem, ohranjanje tradicionalne in kulturne dediščine ter
ribiške gastronomske ponudbe po zgledu turističnih kmetij, kot tudi v
povezavi z marikulturo oz. akvakulturo; promocija ribištva in akvakulture.

14. REPUBLIKA SLOVENIJA
MINISTRSTVO ZA KMETIJSTVO, GOZDARSTVO
IN PREHRANO
Trajnostni razvoj Slovenije in razvoj trajnostnega kmetijstva v povezavi s
turizmom pomeni izziv…
 …najti pravo ravnovesje med primarno funkcijo kmetijstva – pridelavo
varne hrane in zagotavljanjem nacionalne prehranske samooskrbe ter
razvojem drugih zelenih dejavnosti na podeželju – turizma.
Nekaj iztočnic:
 Lokalna živila postati osnovna živila tudi v domači hotelski in turistični
ponudbi
 Pomen kratkih verig, povezovanje
turističnih ponudnikov z lokalnimi
pridelovalci hrane (zadruge!)
 Ponudba lokalnih butičnih
proizvodov za goste
turističnih ponudnikov (hotelov)

15. REPUBLIKA SLOVENIJA
MINISTRSTVO ZA KMETIJSTVO, GOZDARSTVO
IN PREHRANO