2. ROJSTVO IN SMRT
ROJSTVO: 6. april 742 po Kr.
SMRT: 28. januar 814 po Kr.
GROB: 28. januar 814 po Kr.
3. DRUŽINA
ZAKONEC: Lutigard (por. 794 po Kr.–800 po Kr.)
OTROCI: Ludvik Pobožni, Pipin Grbasti,Pipin Langobardski, Karel mlajši,
Rotrude, Drogo of Metz, Bertha, Theodroda, Hugh, Ruodhaid, Gisela, Adaltrude,
Amaudru, Lothair, Hiltrude, Richbood, Adalhaid, Theodoric
4. LUDHWIN POBOŽNI
ROJSTVO:16. april 778 po Kr.,
SMRT:20. junij 840 po Kr.
Zakonec: Judith of Bavaria (por. 819 po Kr.–840 po Kr.), Ermengarde of
Hesbaye(por. ?–818 po Kr.)
7. DROGO OF METZ
Rojstvo: 17. junij 801 po Kr.,
Smrt: 8. december 855 po Kr
8. Hildegarda Vinzgauska
ROJSTVO:758 po Kr.
Smrt: 30. april 783 po Kr., Thionville, Francija
Zakonec: Karel Veliki (por. 771 po Kr.–783 po Kr.)
Otroci: Ludvik Pobožni, Pipin Langobardski, Karel Mlajši, več
Starši: Ermengarde of Hesbaye, Emma of Alamannia, Gerold of Vinzgau, Emma
of Alemannia
9. OPIS KAREL VELIKI
Karel I. ali Karel Veliki (francosko Charles Ier (le Grand) ali Charlemagne,
iz latinskega Carolus Magnus), je bil kralj Frankov (768-814) in cesar (800-814), * 2.
april742/747/748, † 28. januar 814, Aachen.
10. KRONJANJE
Kronanje
25. december 800,
stara bazilika sv. Petra, Rim
Predhodnik
Konstantin VI. kot rimski cesar
Romul Avgustul in /ali Julij Nepos kot cesar Zahodnega rimskega cesarstva
Naslednik: Ludvik Pobožni
11. ZAČETEK VLADANJA
Na začetku je vladal kot sovladar z bratom Karlmanom I., po Karlmanovi
nenadni smrti pa je postal nesporen vladarFrankovskega kraljestva.
Do papežev je vodil enako politiko kot pred njim oče. Postal je njihov
zaščitnik, uničil moč Langobardov v severni Italiji in vodil pohod
protimuslimanom na Iberskem polotoku. Na vzhodu se je vojskoval
s Sasi in jih začel pod grožnjo smrtne kaznipokristjanjevati, kar je privedlo
do dogodkov, kakršen je bilpokol v Verdenu. Višek moči je dosegel leta
800, ko ga jepapež Leon III. na Božični dan v stari baziliki sv. Petra kronal
za cesarja Rimljanov, to je za naslednika vladarjevRimskega imperija. V
svojem kraljestvu je sicer še naprej vladal brez papeževega sodelovanja, a
papeževo priznanje mu je v očeh sodobnikov dalo božansko
legitimnost.[15]
12. KONEC VLADARJA
Karla Velikega so imenovali tudi oče Evrope (pater Europae), ker je prvi po
propadu Rimskega cesarstva združil večino Zahodne Evrope. Njegova vladavina je
spodbudila karolinško renesanso, obdobje odločnih kulturnih in intelektualnih
dejavnosti v Zahodni cerkvi. Vsi cesarji Svetega rimskega cesarstva, do zadnjega
cesarjaFranca II., tako v francoskih kot nemških monarhijah, so imeli svoja
kraljestva za nasledstvene države Karlovega cesarstva. Pravoslavna cerkev nanj
gleda bolj polemično, predvsem zaradi podpore naukom rimskokatoliške cerkvein
papeževega priznanja Karla in ne Irene Atenske za zakonitega
naslednika Vzhodnega rimskega cesarstva. Spori v Cerkvi so bili prvi znaki razkola
med Konstantinoplom in Rimom, ki se je končal z Veliko shizmoleta 1054.
13. SMRT
Karel je umrl leta 814. Kot cesar je vladal samo trinajst let. Pokopan je v svoji
prestolnici Aachen v sedanji Nemčiji. Nasledil ga je sin Ludvik Pobožni.
