1. EKOTI222
Ana Sinigajda, Sara Herman, Kilian Čop
Mentor: Alenka Sinigajda, prof.
Ljubljana, 20. 4. 2012

2. Kaj je ekološko kmetijstvo?
 Ekološko kmetijstvo je sodoben način gospodarjenja.
Temelji na naravnih metodah in kroženju snovi brez uporabe
kemičnih sredstev, lahko topnih mineralnih gnojil, gensko
spremenjenih organizmov, sintetičnih dodatkov v krmilih in
brez kakršnih koli zdravljenj živali s kemoterapevtiki. V
slovenskem merilu je trenutno 2200 ekoloških kmetij,
število pa se vsako leto spreminja; do leta 2015 naj bi se
povečalo za 15 %. V Šaleški dolini pa je trenutno 50
ekoloških kmetij.
 Za pridobivanje rastlinske hrane je izredno pomembno
kolobarjenje in ohranjanje ali celo povečevanje rodovitnosti
tal.
 Pri reji živine je pomembno, da število živali ni večje, kot
dovoljuje površina kmetije; to pomeni največ dve glavi živine
na hektar, saj je kmet povsem odvisen od lastne pridelave
krme.

3. Cilji ekološkega kmetovanja
Ekološko kmetijstvo ne pomeni le prepovedi kemično sintetičnih
pesticidov in umetnih mineralnih gnojil. Cilji ekološkega kmetijstva
so široko zastavljeni v smislu:
ohranjanja rodovitnosti tal,
sklenjenega kroženja hranil,
živalim ustrezne reje in krmljenja,
pridelave zdravih živil,
zaščite naravnih življenjskih virov (tla, voda, zrak),
minimalne obremenitve okolja,
aktivnega varovanja okolja in biološke raznovrstnosti,
varstva energije in surovin,
zagotovitve delovnih mest v kmetijstvu.

4. Območje našega raziskovanja
Šaleška dolina
Šaleška dolina, ki ima ime po razvalinah gradu Šalek (nad izhodom
iz Velenja proti Slovenj Gradcu), pokriva področje treh občin:
Šmartno ob Paki, Šoštanj in Mestno občino Velenje. Geografska
lega postavlja dolino ob osrednjo slovensko razvojno os in na stik
koroškega obmejnega območja. Razprostira se na približno 200
km2
. Pokrajinska podoba Šaleške doline se danes močno razlikuje
od prvotnega naravnega okolja. Zaradi intenzivnega izkopavanja
premoga se je dolina preoblikovala iz pretežno kmetijske v
izrazito industrijsko pokrajino.
Na območju savinjsko–šaleške pokrajine živi preko 61.000
prebivalcev, od tega največ v Mestni občini Velenje.

5. Območje raziskovanja
Šaleška dolina digitalni foto dela Šaleške doline

6. Območje ekološkega kmetovanja
 Območje v celoti sodi v območje z omejenimi možnostmi gospodarjenja oz. v
kategorijo kmetij s težjimi pridelovalnimi razmerami.
 Naravne danosti omogočajo predvsem usmeritev v živinorejo (govedoreja,
reja drobnice), ki se dopolnjuje z gozdarstvom. Povečuje se zanimanje za
tržno pridelavo zelenjave (predvsem v Šaleški dolini), vedno več je
ekološkega kmetovanja, z intenzivnim sadjarstvom se kmetje ukvarjajo v
manjši meri.
 Večina kmetijskih gospodarstev leži na nadmorski višini 300-800 m, vse so
uvrščene v kategorijo kmetij s težjimi pridelovalnimi razmerami.
 Prevladuje živinoreja oziroma pridelava mleka in mesa. V višinskih predelih je
glavna dejavnost pitanje govedi, vedno bolj se uveljavlja tudi reja drobnice,
prašičereja je namenjena predvsem lastni oskrbi s svinjskim mesom. Se pa
usmerjajo tudi v ekološko predelavo drobnice in perutnine. Na manjših
kmetijah v nižjih predelih se je v zadnjih letih povečal interes za tržno
pridelavo vrtnin, kmetije so tako vključene v kontrolo integrirane pridelave
zelenjave. Vedno več kmetij se odloča za ekološko kmetijstvo, ukvarjajo se z
govedorejo.
 Z intenzivnim sadjarstvo se ukvarja nekaj manjših pridelovalcev, prevladuje
pridelava jabolk, glavnino sadja pridela KZ Šaleška dolina - SLODAR v svojih
intenzivnih nasadih. Vinogradništvo je prisotno v manjšem obsegu in je

7. Eko kmetije v naši okolici
Usmerjene v govederejo:
GOLIČNIK
STANKO (Šoštanj - Bele Vode)
HUDOLIN MAGDALENA (Šoštanj -
Bele Vode)
KOTNIK JANKO (Šoštanj)
KRENKER LUDVIK (Šoštanj)
RIHTER SLAVKO (Šoštanj)
ŠUMAH ANDREJ (Šoštanj)
URLEP FRANC (Šoštanj)
VOLK STANISLAV (Šoštanj)
Usmerjena v pridelavo zelenjave:
EKO KMETIJA MLINAR (Velenje
– Gaberke)

8. Obiskali smo eko kmetijo
Počivalnik
Eko kmetija Počivalnik leži 986 m
visoko v majhni vasici Bele Vode.
Eko kmetija so postali pred
dvanajstimi leti. Gospod Stanko
Goličnik pove, da so se za to vrsto
kmetovanja odločili, ker so zaradi
prevelikega gnojenja in
škropljenja izgubljali pašnike.
Kmetija je velika 116 h, od tega
imajo 100 h gozda, 16 h pa
pašnikov. Na kmetiji je 20 glav
živine, meso pa prodajo Kmetijski
zadrugi Šoštanj za rdeče eko
meso. Zasledili smo le majhno
njivo, kjer sadijo krompir
(kolobarjenje).

9. Na kmetiji Počivalnik

10. Ekodar
Pri Kmetijski zadrugi Šaleška dolina so si z blagovno znamko
EKODAR za cilj postavili slovenskim kupcem ponuditi domače,
kvalitetno in ekološko pridelano goveje meso. Ekološko meso pod
znamko EKODAR prihaja izključno iz slovenskih kmetij, kar
omogoča popolno sledljivost izvora govedine.
V torek, 3. 4. 2012, nas
je obiskal direktor Kmetijske
zadruge Šaleška dolina
gospod Ivan Drev. Povedal
nam je veliko zanimivosti o
ekološki predelavi hrane
v naši okolici.

11. Ekodar – QR koda
Pri ekološki govedini blagovne znamke EKODAR lahko s pomočjo QR
kode (inovacija prva v Evropi) hitro in enostavno preverite, s katere
kmetije izvira vaše meso, prav tako pa lahko izveste tudi nekaj
osnovnih informacij o tej kmetiji. Na vsaki ‘profilni strani’ kmetije je
tudi zemljevid, ki prikazuje, kje se kmetija nahaja.

12. Zdrava hrana več kot le živilo
Vse manj pomembno bo, koliko bomo
pojedli, naša pozornost bo namenjena
predvsem temu, kaj bomo jedli.
Globalizacija trgov je žal tudi na živilski
trg prinesla precej živil dvomljivega
porekla in kvalitete. Z opravičilom nižjih
cen se na naših policah pojavljajo živila,
za katera ne moremo ugotoviti, kje so
bila pridelana in po kakšnih postopkih. Ali
so bila živali krmljene z gensko
spremenjeno krmo (kar 90 % je je
gensko spremenjene in predstavlja
precejšen odstotek krmnih mešanic za
živali) ali so pri reji uporabljali
antibiotik.

13. Kaj pomeni ekološko pridelano meso?
Meso ekološke pridelave znamke
EKODAR odlikuje izjemen okus ter
visoka kakovost, ki se odraža v
manjši zamaščenosti in boljši
konformaciji (mesnatosti).
Opazimo lahko tudi, da je meso
prijetno mehko in sočno ter ima
fino teksturo. S tem zadosti
potrebam za pripravo tudi najbolj
zahtevnih jedi. Zaradi manj maščob
je ekološko rdeče meso bolj zdravo,
hkrati pa nosi visoko prehrambeno
vrednost.

14. IMEJMO ZABAVO, JEJMO ZDRAVO!
V petek, 16. 9. 2011,
smo imeli celostni
eko dan v
sodelovanju s
Kmetijsko zadrugo
Šaleška dolina, ki je
bil namenjen zdravi
prehrani z naslovom
Imejmo zabavo,
jejmo zdravo z
raznovrstno
ponudbo podeželja
Šaleške doline. Gost
koncerta je bil tudi
Mitja Petkovšek.

16. Cene ekološko pridelanih izdelkov
 Cene: pri naši raziskavi smo ugotovili, da
so cene ekološko pridelanih izdelkov v
veliki večini 30 % višje, nekatere pa celo
50 % . (Cena mesa je iz mesnice
Kmetijske zadruge Šoštanj)
 Ti izdelki naj bi bili bolj zdravi, z boljšim
okusom in nemastni.
 Ko kupujemo eko izdelke, moramo biti
previdni ter zahtevati certifikat.
 Certifikat je uradni dokument, ki ga izda
kontrolna organizacija, z njim se potrjuje
skladnost pridelave, predelave, pakiranja,
skladiščenja in transporta ekoloških
pridelkov, živil in krmil z veljavnimi
predpisi za ekološko kmetijstvo.

17. Primerjava cen mesa:

18. Povpraševanje po eko izdelkih
 Želijo si prodajati tudi v tujini, potekajo dogovarjanja (Turčija,
Kuvajt).
 Trenutno prodajajo le v Sloveniji: v dvajsetih TRGOVINAH TUŠ,
TRGOVINI KALČEK, KOŠAKI ter vrtcem, osnovnim in srednjim
šolam.
 Nekateri kmetje eko pridelano zelenjavo prodajajo tudi na tržnicah.
 30 % ljudi bi kupovalo EKO IZDELKE, 15 % pa jih redno kupuje.
Pravijo pa (Ivan Drev), da presegajo predvideno prodajo za pol leta.

19. Kako bi lahko prodali več
EKO izdelkov?
• V prvi vrsti bi se moral
izboljšati standard ljudi.
• Zmanjšati cene, ljudje bi več
kupovali in kmet ne bi bil
oškodovan.
• Več reklame
• Degustacija: primerjava okusov
eko mesa in mesa.
• V vseh pogledih pa mora
pomagati država, za kar pa
trenutno nima časa in denarja.

20. ZAHVALA
Zahvale gredo :
direktorju Kmetijske zadruge Šaleška dolina Ivanu Drevu,
gospdu Stanku Goličniku s kmetije Počivalnik,
gospodu Branku Žerdonerju in
mentorici Alenki Sinigajda.
HVALA ZA VAŠO POZORNOST 