Vsebina predavanja:
- E-demokracija pri oblikovanju predpisov in politik
- Digitalizacija podpore kandidatu na predsedniških volitvah
- E-volitve v Sloveniji?
Mreža NVO-VID: tehnični podatki, vsebinska izhodišča in vizija. Kazalniki rezultatov mreže: procesi vplivanja na javne politike, mentoriranje nevladnih organizacij na vsebinskem področju, akcije z namenom krepitve povezovanja NVO, analize z namenom ugotavljanja stanja, potreb in potenciala NVO, skupne akcije/iniciative NVO v sodelovanju z drugimi sektorji.
SKLOP 1: Uporaba IKT in delovanje nevladnih organizacij na
področju informacijske družbe
SKLOP 2: Potencial NVO za oblikovanje novih storitev ali prenos javnih funkcij na področju informacijske družbe
SKLOP 3: Problematike na področju informacijske družbe in
potrebe NVO, katere bi morala nagovarjati vsebinske mreža
Vsebina
- Normativne podlage vključevanja v odločanje v občini
- Prenova parka v mestu Hasselt
- Možnosti za uresničitev podobnega projekta v Sloveniji?
- Zaključek
Predstavitev (keynote) na konferenci Zlati kamen 2019 - Občine prihodnosti, 7. 3. 2019:
Pametna mesta, tehnologije, standardi, primeri študentskih projektov, študijski program Menedžment pametnih mest, DOBA fakulteta, igrifikacija učenja
Nenad Šutanovac je predstavljal vizijo delovanja DIH-a. Slovenija je majhna, trg je majhen, ampak lahko predstavlja odlično razvojno okolje. Pomembna so znanja in kompetence, kar je ključno za naše gospodarstvo. Mala podjetja nimajo toliko virov kot velika, zato potrebujejo nekoga, ki jim pomaga. DIH bo deloval pri razvoju digitalnih kompetenc, pomagal pri kariernih načrtih, ugotavljanju vrzeli, vzpostavljanju eksperimentalnih okolij, ki jih lahko podjetja izkoristijo pri preverjanju novih digitalnih storitev, da čim prej odpravijo napake in so potem uspešnejša.
Mreža NVO-VID: tehnični podatki, vsebinska izhodišča in vizija. Kazalniki rezultatov mreže: procesi vplivanja na javne politike, mentoriranje nevladnih organizacij na vsebinskem področju, akcije z namenom krepitve povezovanja NVO, analize z namenom ugotavljanja stanja, potreb in potenciala NVO, skupne akcije/iniciative NVO v sodelovanju z drugimi sektorji.
SKLOP 1: Uporaba IKT in delovanje nevladnih organizacij na
področju informacijske družbe
SKLOP 2: Potencial NVO za oblikovanje novih storitev ali prenos javnih funkcij na področju informacijske družbe
SKLOP 3: Problematike na področju informacijske družbe in
potrebe NVO, katere bi morala nagovarjati vsebinske mreža
Vsebina
- Normativne podlage vključevanja v odločanje v občini
- Prenova parka v mestu Hasselt
- Možnosti za uresničitev podobnega projekta v Sloveniji?
- Zaključek
Predstavitev (keynote) na konferenci Zlati kamen 2019 - Občine prihodnosti, 7. 3. 2019:
Pametna mesta, tehnologije, standardi, primeri študentskih projektov, študijski program Menedžment pametnih mest, DOBA fakulteta, igrifikacija učenja
Nenad Šutanovac je predstavljal vizijo delovanja DIH-a. Slovenija je majhna, trg je majhen, ampak lahko predstavlja odlično razvojno okolje. Pomembna so znanja in kompetence, kar je ključno za naše gospodarstvo. Mala podjetja nimajo toliko virov kot velika, zato potrebujejo nekoga, ki jim pomaga. DIH bo deloval pri razvoju digitalnih kompetenc, pomagal pri kariernih načrtih, ugotavljanju vrzeli, vzpostavljanju eksperimentalnih okolij, ki jih lahko podjetja izkoristijo pri preverjanju novih digitalnih storitev, da čim prej odpravijo napake in so potem uspešnejša.
An overview of what digital transformation is, the main changes (in terms of customer experience, business models, and operational processes) and the opportunities brought by COVID-19.
(in Slovenian language)
Predstavitev IKT horizontalne mreže GZS Andreja LampeAleš Vidmar
Andreja Lampe je predstavila Združenje za informatiko in telekomunikacije – GZS, ki združuje IKT podjetja ter jih povezuje z državo in uporabniki, da bi čim hitreje stopili po poti digitalizacije. Največji projekt predstavlja IKT horizontalna mreža v okviru SRIP pametna mesta in skupnosti
Celovito poročanje predpostavlja celovito razmišljanje o tem, kako organizacije ustvarjajo vrednost ter kako jo bodo lahko na kratki, srednji in dolgi rok ohranjale ali povečevale. Gre za sposobnost vodstva in zaposlenih, da prepoznajo in razumejo povezave med različnimi funkcijami, viri in odnosi, ki vplivajo na trajnostno ustvarjanje vrednosti.
Celovito poročanje je dolga pot, morda kar nov življenjski slog ali vsaj miselni model organizacij, ki se zanj odločijo. Ta pot je od samega začetka prepredena z intenzivno komunikacijo v vseh smereh, zato je vloga komunikatorjev v tem procesu izjemno pomembna. In kje se lahko prepoznamo?
Gledano v času smo lahko spodbujevalci zagona celovitega poročanja, njegovega načrtovanja in izvajanja ter seveda komuniciranja o njem z različnimi deležniki.
Gledano v (komunikacijski) vlogi pa je pri uveljavljanju celovitega poročanja naše poslanstvo spajanje meja, iskanje in (pre)oblikovanje presečnih množic med različnimi funkcijami (dejavnostmi, službami, oddelki) ter podpora sodelavcem oziroma naročnikom pri ugotavljanju, katere njihove odločitve in dejanja pomembno vplivajo na prihodnost poslovanja ter kako učinkovito obvladovati z njimi povezana tveganja.
Na primerih iz slovenske prakse trajnostnega poročanja in zametkov celovitega poročanja bo predstavljeno, kako lahko komunikatorji v teh procesih prispevamo k uresničevanju prednosti, ki jih organizacijam prinaša celovito poročanje.
Dragi strokovnjaki za (digitalni) marketing, tako kot ste šarmirali marketing sektor, šarmirajte še vse ostale, čaka vas pravi „change management“ izziv. Poiščite svoje „partnerje“ znotraj podjetja, prevzemite nase vodilno vlogo pri digitalni transformaciji celotnega podjetja in naj t.i. „omni-channel customer experience“ filozofija postane eno od ključnih vodil.
NETFORK - Akademija za poslovni Internet 2014Luka Kogovsek
Tudi letos smo pripravil vrhunski izobraževalni program za bodoče Menedžerje za Internet. Kot vodja NETFORK Akademije vas vabim, da me kontaktirate za več informacij in možnosti udeležbe... luka.kogovsek[@]netfork-akademija.si
Posamezni ukrepi so povezani v celovit program: področje podpornega okolja, internacionalizacije in razvoja kompetenc. Podprli bodo predvsem digitalizacijo malih in srednje velikih podjetij v obliki nepovratnih sredstev (sofinanciranje projektov) ali brezplačnega dostopa do storitev, ki ga bo omogočal podporni ekosistem. Ministrstvo načrtuje projekt za razvoj digitalnih kompetenc na področju gradbeništva (tehnologija BIM). Pripravljen bo akcijski načrt, oblikovana delovna skupina, izvajale se bodo aktivnosti informiranja.
S področja spodbujanja internacionalizacije že poteka javni razpis za podjetja za e-poslovanje do leta 2022. Namen razpisa je spodbujanje elektronskega poslovanja podjetij (e-izmenjava med podjetji, spletne strani, spletna trgovina itd.) Preverjajo se različne možnosti, kako vključiti blockchain tehnologije.
ICTs and political democracy, Models of democracy and e-democracy, E-participation pyramid, Different ways of doing e-participation, E-participation divide in Europe, Massive usage by citizens, E-democracy developments in the
Republic of Slovenia, An early lessons from e-participation, Results from field research, Technological determinism vs. social constructivism, Recommendations local
municipalities
1. E-participation development at the EU level
1.2 Europe as a e-participation frontruner
1.3 Massive engagement
1.4 My voice counts in the EU?
1.5 European elections turnout
2. Puzzled by e-participation?
2.1 Lessons from e-participation
3. Crowdsourcing as e-participation approach?
4. European Citizens Crowdsourcing project
Presentation from 5th Regional Internet Governance Forum ”Internet as a key for Innovation and Prosperity”, 7 December 2017, Baku, Republic of Azerbaijan
CONTENT
Research problem / statement
Research questions
Research model
On-line survey implementation
Findings: types of digital NGOs
Findings: digital NGOs' public space
Implications for theory
Further research
CONTENT
1. Liberal understanding of e-democracy
2. E-participation divide in the EU
3. E-participation index in Slovenia
4. National and local governments cases
5. Non-governmental organisations cases
6. Transparency and open data initiatives
7. E-participation framework and context
Contenu connexe
Similaire à Z e-demokracijo do boljših predpisov in politik
An overview of what digital transformation is, the main changes (in terms of customer experience, business models, and operational processes) and the opportunities brought by COVID-19.
(in Slovenian language)
Predstavitev IKT horizontalne mreže GZS Andreja LampeAleš Vidmar
Andreja Lampe je predstavila Združenje za informatiko in telekomunikacije – GZS, ki združuje IKT podjetja ter jih povezuje z državo in uporabniki, da bi čim hitreje stopili po poti digitalizacije. Največji projekt predstavlja IKT horizontalna mreža v okviru SRIP pametna mesta in skupnosti
Celovito poročanje predpostavlja celovito razmišljanje o tem, kako organizacije ustvarjajo vrednost ter kako jo bodo lahko na kratki, srednji in dolgi rok ohranjale ali povečevale. Gre za sposobnost vodstva in zaposlenih, da prepoznajo in razumejo povezave med različnimi funkcijami, viri in odnosi, ki vplivajo na trajnostno ustvarjanje vrednosti.
Celovito poročanje je dolga pot, morda kar nov življenjski slog ali vsaj miselni model organizacij, ki se zanj odločijo. Ta pot je od samega začetka prepredena z intenzivno komunikacijo v vseh smereh, zato je vloga komunikatorjev v tem procesu izjemno pomembna. In kje se lahko prepoznamo?
Gledano v času smo lahko spodbujevalci zagona celovitega poročanja, njegovega načrtovanja in izvajanja ter seveda komuniciranja o njem z različnimi deležniki.
Gledano v (komunikacijski) vlogi pa je pri uveljavljanju celovitega poročanja naše poslanstvo spajanje meja, iskanje in (pre)oblikovanje presečnih množic med različnimi funkcijami (dejavnostmi, službami, oddelki) ter podpora sodelavcem oziroma naročnikom pri ugotavljanju, katere njihove odločitve in dejanja pomembno vplivajo na prihodnost poslovanja ter kako učinkovito obvladovati z njimi povezana tveganja.
Na primerih iz slovenske prakse trajnostnega poročanja in zametkov celovitega poročanja bo predstavljeno, kako lahko komunikatorji v teh procesih prispevamo k uresničevanju prednosti, ki jih organizacijam prinaša celovito poročanje.
Dragi strokovnjaki za (digitalni) marketing, tako kot ste šarmirali marketing sektor, šarmirajte še vse ostale, čaka vas pravi „change management“ izziv. Poiščite svoje „partnerje“ znotraj podjetja, prevzemite nase vodilno vlogo pri digitalni transformaciji celotnega podjetja in naj t.i. „omni-channel customer experience“ filozofija postane eno od ključnih vodil.
NETFORK - Akademija za poslovni Internet 2014Luka Kogovsek
Tudi letos smo pripravil vrhunski izobraževalni program za bodoče Menedžerje za Internet. Kot vodja NETFORK Akademije vas vabim, da me kontaktirate za več informacij in možnosti udeležbe... luka.kogovsek[@]netfork-akademija.si
Posamezni ukrepi so povezani v celovit program: področje podpornega okolja, internacionalizacije in razvoja kompetenc. Podprli bodo predvsem digitalizacijo malih in srednje velikih podjetij v obliki nepovratnih sredstev (sofinanciranje projektov) ali brezplačnega dostopa do storitev, ki ga bo omogočal podporni ekosistem. Ministrstvo načrtuje projekt za razvoj digitalnih kompetenc na področju gradbeništva (tehnologija BIM). Pripravljen bo akcijski načrt, oblikovana delovna skupina, izvajale se bodo aktivnosti informiranja.
S področja spodbujanja internacionalizacije že poteka javni razpis za podjetja za e-poslovanje do leta 2022. Namen razpisa je spodbujanje elektronskega poslovanja podjetij (e-izmenjava med podjetji, spletne strani, spletna trgovina itd.) Preverjajo se različne možnosti, kako vključiti blockchain tehnologije.
ICTs and political democracy, Models of democracy and e-democracy, E-participation pyramid, Different ways of doing e-participation, E-participation divide in Europe, Massive usage by citizens, E-democracy developments in the
Republic of Slovenia, An early lessons from e-participation, Results from field research, Technological determinism vs. social constructivism, Recommendations local
municipalities
1. E-participation development at the EU level
1.2 Europe as a e-participation frontruner
1.3 Massive engagement
1.4 My voice counts in the EU?
1.5 European elections turnout
2. Puzzled by e-participation?
2.1 Lessons from e-participation
3. Crowdsourcing as e-participation approach?
4. European Citizens Crowdsourcing project
Presentation from 5th Regional Internet Governance Forum ”Internet as a key for Innovation and Prosperity”, 7 December 2017, Baku, Republic of Azerbaijan
CONTENT
Research problem / statement
Research questions
Research model
On-line survey implementation
Findings: types of digital NGOs
Findings: digital NGOs' public space
Implications for theory
Further research
CONTENT
1. Liberal understanding of e-democracy
2. E-participation divide in the EU
3. E-participation index in Slovenia
4. National and local governments cases
5. Non-governmental organisations cases
6. Transparency and open data initiatives
7. E-participation framework and context
CONTENT
1. ICTs and political democracy
2. ICTs and active citizenship
3. Technological determinism vs. social constructivism
4. Spatial and communicative diversity (4 cases)
5. The role of NGOs in e-participation
6. Recommendations for e-participation: toward realistic optimism
This document discusses the role of non-governmental organizations (NGOs) in shaping information and communication technology (ICT) strategies and policies in Slovenia. It provides background on Slovenia and its progress toward becoming a digital society. NGOs play an important role in addressing challenges like digital inequality and skills, but have limited resources. In 2014, a network of NGOs called NVO-VID was established to advocate for public interest in digital development and influence policies. The document argues that NGOs provide a valuable non-technical perspective and should have a role in forums on internet governance.
1) Electronic participation refers to ICT-supported participation in government and governance processes, including administration, service delivery, decision making, and policy making.
2) NGOs have needs in the area of e-participation including partnerships, education/training, funding, technical support, and human resources.
3) There are challenges to e-participation development in Southeast Europe including a development gap, unclear best practices, and political, social, cultural and legal issues that require cross-border cooperation and a regional approach.
The document discusses online advocacy for a universal basic income (BI) in Slovenia. It notes that while some information on BI exists online through websites and pages, advocacy has been dispersed and online social networks have been underused. It argues that a more strategic approach is needed to build an active online community and public sphere in support of BI, including coordinated efforts and multimedia content. Specifically, it suggests focusing initial online efforts on generating public support for a upcoming European Citizens Initiative on BI.
Delakorda, Simon. 2012. Political informatics: how should civil society address technocratic e-governance and fake e-democracy?: [presentation at Ohrid e-Democracy Conference. ICT – a driver for improving democracy, 23rd-25th September 2012]. Ohrid, Republic of Macedonia, 2012.
Presentation from the 11th Bled Forum on Europe Foresight Conference "The Future of Information Society and Challenges for Good Governance" held in Bled, Slovenia 10th - 12th March 2010.
The document discusses e-participation and its potential benefits and challenges for watchdogs. It provides examples of how e-participation has been used to support watchdogs' activities, such as providing inputs to policy documents and mobilizing public support. However, it notes there is little transparency around how inputs are actually incorporated. The document also examines the power dynamics around e-participation and challenges for watchdogs, such as connecting online and offline participation and motivating other players to follow their practices.
Simon Delakorda from the Institute for Electronic Participation in Slovenia presented on lessons learned from case studies of eDemocracy initiatives in Slovenia. He discussed two case studies: an NGO portal for the EU Council Presidency that aimed to increase information for NGOs but had little policy impact, and an online citizens forum for the European elections that engaged a small number of participants. Overall, he noted that eParticipation initiatives are more political than technical and depend on the development of civic culture, and that combining online and offline participation and justifying results with methodology is important for success.
This document summarizes a presentation on e-participation in Slovenian e-government. It finds that Slovenia has an implementation deficit and development deficit when it comes to e-participation, as earlier strategies focused on strengthening representative democracy rather than participatory democracy. While government websites provide public information, few allow for online commenting and forums have had little success. These deficits result from a technocratic understanding of democracy that sees e-participation as a technological issue rather than empowering citizens. The presentation recommends adopting laws supporting public participation, integrating civil society knowledge, using web 2.0 technologies, and embracing electronic strong democracy.
Simon Delakorda from the Institute for Electronic Participation in Slovenia presented on establishing and facilitating deliberative internet public debates. Some of the key issues discussed included how to moderate debates without censorship, ensuring legitimacy and inclusiveness, addressing privacy concerns for participants, and getting policymakers to include the results of internet debates in adopted legislation. Delakorda argued that internet debates can increase visibility, legitimacy, and participation for NGOs, but present challenges around resources, expertise, and ensuring impact. Active moderation, unbiased reporting, and follow up are important to maximize the democratic potential of online debates.
Plus de Institute for Electronic Participation (INePA) (17)
1. 1. sejem inovativnih digitalnih storitev
Celje, 19. oktober 2017
Z E-demokracijo do boljših predpisov in politik
(program Storitve digitalne Slovenije)
mag. Simon Delakorda
2. Vsebina predavanja
E-demokracija pri oblikovanju predpisov in politik
Digitalizacija podpore kandidatu na predsedniških volitvah
E-volitve v Sloveniji?
12. Ali bo vaš komentar upoštevan?
Ni zagotovila.
Upoštevanje komentarja odvisno od različnih dejavnikov:
- vsebinska ustreznost komentarja
- utemeljenosti vašega komentarja
- vaše moči vplivanja
- predhodnih zagovorniških aktivnosti
Predlagatelj predpisa je dolžan pripraviti in objaviti
poročilo o javni razpravi s pregledom prejetih komentarjev
na predpis in odzivom nanje (Resolucija o normativni
dejavnosti).
19. E-volitve v Sloveniji?
Argumenti za internetne volitve
- prilagojenost načinu življenja v digitalni družbi
- večja participacija oz. višja volilna udeležba?
Argumenti proti internetnim volitvam
- tehnološka zahtevnost in upravljanje tveganj
- družbeni vidiki
http://www.inepa.si/e-participacija-evropa/2014/07/e-volitve-slovenija/