Za zapečkom, 8.del

1. Trening jugoslovanske alpske reprezentance na Zelenem Snegu (2.500 m) na
Kredarici (z leve): zdravnik X, Matevž Lukanc, Marjan Magušar-Jaka, Jože Knific
(gost, tek), Zdravko Križaj, Janko Štefe-Drčk, Karel Klančnik (gost, skoki), X,
Franc Cvenkelj, Bara Adamič, Ludvik Dornig, Tine Mulej in Franc Čop (zvezni
trener in olimpijec 1936 ter 1948).

2. The training of the Yugoslav Alpine Ski Team on the Green Snow (8.300 feet) on
Kredarica (from left): Doctor X, Matevž Lukanc, Marjan Magušar-Jaka, Jože
Knific (guest, cross-country), Zdravko Križaj, Janko Štefe-Drčk, Karel Klančnik
(guest, ski jumping), X, Franc Cvenkelj, Bara Adamič, Ludvik Dornig, Tine Mulej
and Franci Čop (federal coach and member of the Olympic Team in 1936 and
1948).

3. Jugoslovanska alpska olimpijska reprezentanca (vsi iz Slovenije) na zimskih
olimpijskih igrah v Cortini d'Ampezzo leta 1956 (z leve): Jože Ilija, Franc
Cvenkelj, Slava Zupančič (prva slovenska alpska olimpijka), Ludvik Dornig in
trener Franci Čop.
The Yugoslav Olympic Alpine Team (all from Slovenia) at Winter Olympic
Games in Cortina d'Ampezzo in 1956 (from left): Jože Ilija, Franc Cvenkelj,
Slava Zupančič (first woman in Yugoslav Olympic Ski Team), Ludvik Dornig
and the coach Franci Čop.

4. Zvezni trener alpske reprezentance
Jugoslavije Franci Čop je povabil za zimske
olimpijske igre 1956 v Cortini d'Ampezzi v
ekipo samo eno žensko - Slavo Zupančič.
Federal coach of the Yugoslav Alpine Team
Franci Čop, invited only one woman Slava
Zupančič, to participate at the Winter
Olympic Games in Cortina d'Ampezzo
in 1956.

5. Franc Cvenkelj med smukom na zimskih olimpijskih igrah leta 1956 v Cortini
d'Ampezzo. Tekmovalci so pod kolenom podvezali široke hlače z vrvico, kakor
so to že naredili tekmovalci tik pred 2. svetovno vojno, da bi bili hitrejši.
Franc Cvenkelj in the downhill race in Cortina d'Ampezzo Winter Olympics in
1956. The competitors tied the wide trousers below the knees with a thin rope
to cut down wind resistance like the racers before the 2nd
World War.

6. Jugoslovansko smučarsko
olimpijsko moštvo se je vračalo
leta 1956 iz Cortine d'Ampezzo
domov z avtobusom.
Yugoslav Olympic Ski Team on
their return home from Cortina
d'Ampezzo by bus in 1956.

7. Slava Zupančič med tekmo okoli leta 1956 v Grindelwaldu v Švici, ki je bil
tako znan po tekmah za ženske kot Wengen za moške.
Slava Zupančič at the race in Grindelwald (Switzerland) about 1956. The
women's races were in Grindelwald as well known the Wengen races for men.

8. Slava Zupančič je zmagala na FIS tekmi na
Etni (Sicilija, Italija), kar je bil velik uspeh
slovenskega ženskega tekmovalnehga
smučanja (1958).
Slava Zupančič won the FIS competition
below Etna (Sicily, Italy) what was a
wonderful success for Slovenian women's
ski racing (1958).

9. Slava Zupančič, slovenska najboljša
smučarka v petdesetih, si je zlomila
roko, a kljub temu trenirala.
Slava Zupančič, Slovenia's best
woman racer in 1950s
, broke her arm
yet she trained in spite of her injury.

10. Podpredsednik Smučarskega kluba Enotnost Bogo Šramel-Fric, smučarski
skakalec v državni reprezentanci pred 2. svetovno vojno, je zahteval, da vsi
tekmovalci kluba tekmujejo na klubskem prvenstvu v veleslalomu. Ker so
nekateri skakalci zelo slabo smučali, so se odeli v deklice (z leve): Jože Rotar,
Jože Šlibar (kasneje svetovni rekorder v poletih leta 1961), Edo Vidovič in
Lado Močnik.

11. Vice president of the Ski Club Enotnost Bogo Šramel-Fric, member of the
Yugoslav Ski Jumping Team before the 2nd
World War, required competitors
of the ski club race in the giant-slalom championships of the club. Some ski
jumpers were skiing very bad so they put kerchiefs on to look like ladies
(from left): Jože Rotar, Jože Šlibar (later world record in ski-flying in 1961),
Edo Vidovič and Lado Močnik.

12. Zvezni trener Marjan Magušar-Jaka in
Slava Zupančič na svetovnem prvenstvu
leta 1958 v Bad Gasteinu. Magušar je
uvedel redne kondicijske priprave alpske
reprezentance na Bledu in v Kranjski Gori
(od leta 1960) in nato poleti na snegu še na
plazovih pod Prisankom in Kočno
»piljenje« osnovne tehnike smučanja in
tekmovalnega načina smučanja.

13. Federal coach Marjan Magušar-Jaka and
Slava Zupančič at the World Alpine Ski
Championships in Bad Gastein (Austria) in
1958. Magušar introduced summer training
without skis for the National Alpine Team
in Bled and later in Kranjska Gora. From
1960 on before the first summer training
on snow below Prisank Mountain near
Kranjska Gora (Vršič, Julian Alps) and
below Kočna Mountain (Kamnik Alps) to
»drill« the basic skiing technique of skiing
and competiton style was goal.

14. Dolgoletni predsednik SK Enotnosti Maks Završnik je vodil leta 1957 poletni
trening alpskih smučarjev na Kredarici (2.500 m). Klub je bil po drugi vojni 15
krat moštveni državni prvak Jugoslavije v seštevku tekov, skokov in alpskih
disciplinah. Z leve: Jože Ilija, Milan Janc, Vojteh Budinek, Jože Nograšek-
Plužk, Marjan Magušar-Jaka (trener) in Maks Završnik.
Maks Završnik, president of SK Enotnost for a long period, led the training of
the alpine skiers of the club on Kredarica (8.300 feet) in summer 1957. Ski
Club Enotnost was 15 times national team champion in combine point for
alpine skiing, cross-country and ski-jumping. On the photograph from left: Jože
Ilija, Milan Janc, Vojteh Budinek, Jože Nograšek-Plužk, Marjan Magušar-Jaka
(coach) and Maks Završnik.

15. Galetov travnik v Šiški v Ljubljani je bilo idealno kratko slalomišče. Najboljši
alpski smučarji so leta 1957 tekmovali na vsega okoli 30 sekund dolgem
slalomu, ki si ga je ogledalo okoli 10.000 gledalcev. Na sliki je reprezentant
Janko Štefe-Drčk iz Tržiča.
Galetov Travnik (Gale's Meadow) in Šiška (part of Ljubljana) was an ideal
slalom terrain. The best alpine skiers compete in just 30 second long slalom run
in 1957 which was wached by 10.000 spectators. Janko Štefe-Drčk from Tržič,
member of the National Alpine Team, is in the photograph.

16. Tekmovalci Smučarskega kluba Enotnosti iz Ljubljane nad Bischofshofnom v
Avstriji februarja 1958 pri hotelu Rupertihaus Seppa Bradla-Buwija na
tradicionalnem dvoboju s Smučarskim klubom Bischofshofen v veleslalomu ( z
leve): Aleš Guček, Milan Bernik, Jože Pogačnik, Drago Jemec, Jože Nograšek-
Plužk, Jože Ilija, Vojteh Budinek, Janez Jemec in Janez Zajec. Na sliki manjka
Mica Magušar, edina smučarka na tekmi iz Slovenije.

17. Alpine skiers of Ski Club Enotnost from Ljubljana above Bischoshofen
(Austria) at the Hotel Rupertihaus owned by Sepp Bradl-Buwi. The traditional
duel between Ski Club Enotnost and Ski Club Bischofshofen took place in
1958 (from left): Aleš Guček, Milan Bernik, Jože Pogačnik, Drago Jemec,
Jože Nograšek-Plužk, Jože Ilija, Vojteh Budinek, Janez Jemec and Janez
Zajec. Mica Magušar the only lady is missing in the photograph.

18. Dvoboj Smučarskega kluba Enotnosti in
Smučarskega kluba Bischofshofen februarja
1958. Na sliki pionir Smučarskega kluba
Enotnosti Aleš Guček, ki ima še vedno na
smučeh vez kandahar, čeprav so se tedaj
tekmovalci v tujini že imeli varnostne vezi.
The alpine ski meet Ski Club Enotnost and Ski
Club Bischofshofen in February 1958. The
young competitor of Ski Club Enotnost Aleš
Guček has the Kandahar bindings meantime
most foreign alpine racers were using security
bindings.

19. Državno prvenstvo v Kranjski Gori leta 1958: cilj smuka v Brsnini.
National Championships in Kranjska Gora in 1958: downhill finish in Brsnina.

20. Sodniki na cilju državnega prvenstva v smuku v Kranjski Gori leta 1958 (z leve):
Stane Predalič, Milan Mirtič, Lojze Primožič, X, Dana Božič in Leopold
Grűnfeld.
Downhill referees at the downhill finish of the National Championships in
Kranjska Gora in 1958 (from left): Stane Predalič, Milan Mirtič, Lojze Primožič,
X, Dana Božič and Leopold Grűnfeld.

21. Marjan Keršič–Belač je bil član
jugoslovanske reprezentance Gorske
reševalne službe, ki se je februarja 1958
udeležila mednarodnih tekem reševalcev v
Davosu v Švici. Že eno leto prej se je poleti
pripravljal poleti na plazu pod Prisankom
na Vršiču.
Marjan Keršič–Belač was a member of the
Yugoslav Mountaineering Security Team
which took part in the international
competition of Ski Patrol in Davos
(Switzerland) in 1958. He began training
for this competition almost one year before
on the eternal snow below Mount Prisank
(summer, Vršič, Julian Alps).

22. Par reševalcev Marjan Keršič-Belač in Aleš Kunaver sta morala v izločilnih spustih
na progah A, B in C v določenem najdaljšem času presmučati proge z akijem, na poti
oskrbeti ponesrečenca in ga pripeljati v dolino. Za progo B sta porabila 28 minut
namesto v predpisanih največ 80 minutah. Sodnika za oskrbo ponesrečenca sta bila
tudi dr. Ivo Robič in dr. Oskar Končan, oba gorska reševalca in vodnika za turno
smučarje.
Two competitors of Ski Patrol formed the team. They had to reach a point on trail A
to have the opportunity to take part on the B and C trails skiing with toboggan. They
had to give first aid to the »injured« skier during the competition. Marjan Keršič-
Belač and Aleš Kunaver needed 28 minutes on the B trail while the allowed time was
80 minutes.The referees for the first aid were Slovenian doctors Ivo Robič and Oskar
Končan, both mountaineering guides and mountain patrol doctors.

23. Vsi trije slovenski pari reševalcev so v Davosu osvojili zlate medalje na »III.
Mednarodnih traumatoloških dnevih«: par Marjan Keršič-Belač (z očali) – Aleš
Kunaver (kapa s cofom), par Stane Koblar - Ciril Praček (tretji z leve) in par
Marjan Lavtižar-Kavc (četrti z leve) - Rado Kočevar.
All three Slovenian mountaneering safety pairs gained the gold medal at the
»IIIrd
International Traumatological Days in Davos in 1958: pair Marjan Keršič-
Belač (with glasses on) – Aleš Kunaver (with Austrian ski cap), pair Stane
Koblar - Ciril Praček (third from left) and pair Marjan Lavtižar-Kavc (fourth
from left) – Rado Hočevar.

24. Olimpijka iz leta 1958 v Cortini d'Ampezzo Slava
Zupančič na startu klubske tekme v Sloveniji.
Merjenje je bilo še ročno, saj ni bilo denarja za uvoz
drage električne merilne naprave. Avstrijska firma je
prišla iz Gradca, da je merila čase na državnih in
republiških prvenstvih ter mednarodnih tekmah v
Sloveniji oz. Jugoslaviji.
Slava Zupančič, member of the Olympic Team in
Cortina d'Ampezzo in 1956, at the start of a
Slovenian local competition organized by a small ski
club. The timing was still manual because there was
not money for the import of expensive electrical
timing equipment. An Austrian timing company
from Graz came to Slovenia (Yugoslavia) just for
the National Championships as well as for the
international competitons in Slovenia, Yugoslavia.

25. Telefonska povezava med ciljem in startom
za povelja za start tekmovalca na alpskih
tekmah smučarskih klubov v Sloveniji je
bila še do okoli 1962.
The phone connection between the start and
finish for the timing was in practice to start
the competitor at the alpine skiing races in
Slovenia until 1962.

26. Pionirja Smučarskega kluba Enotnosti iz Ljubljane Janez Vrhovnik in Aleš
Guček sta šla januarja 1955 v smučarski opremi 3 km peš do železniške
postaje in nato z vlakom v Kranjsko Goro na enotedenski trening med
šolskimi počitnicami.
The young skiers of Ski Club Enotnost Janez Vrhovnik in Aleš Guček went
2 miles dressed in skiing clothes and boots to the railway station in Ljubljana
where they took the train to Kranjska Gora to attend a one week training
courseduring the school holidays in 1955.

27. Pionirja Smučarskega kluba Enotnosti iz
Ljubljane Janez Vrhovnik in Aleš Guček sta šla
poleti 1955 v smučarski opremi 3 km peš do
železniške postaje in nato z vlakom v Kranjsko
Goro na enotedenski trening med šolskimi
počitnicami.
The young skiers of Ski Club Enotnost Janez
Vrhovnik in Aleš Guček went 2 miles dressed in
skiing clothes and boots to the railway station in
Ljubljana where they took the train to Kranjska
Gora to attend a one week training courseduring
the school holidays in summer 1955.

28. Baraka, v kateri so bili prostori Slovenske smučarske zveze in Smučarskega
kluba Enotnosti na Likozarjevi ulici v Ljubljani, je zgorela 19. 4. 1958 in v njej
veliko smučarskega arhiva, ki je bil izgubljen za vedno.
The offices of Ski Association of Slovenia and Ski Club Enotnost were in
Likozarjeva Street in Ljubljana. It was burnt on April 4, 1958 and with it many
documents of skiing were lost for ever.

29. Trening mladincev Smučarskega kluba Enotnosti in dveh tekmovalk Smučarskega
kluba Kranjska Gora julija 1958 na plazu pod Prisankom, na višini okoli 1.300 m
(z leve): Zmaga Klofutar, Elizabeta Ravtar, Janez Zajc, Janez Vrhovnik, Boštjan
Baebler-Buši, Borut Zajc, Marjan Magušar-Jaka (trener), Aleš Guček in Matjaž
Gabron.
The training of the juniors of Ski Club Enotnost and two girls of Ski Club
Kranjska Gora in July 1958 on the eternal snow below Prisank Mountain at the
height approx. 4.300 feet (from left): Zmaga Klofutar, Elizabeta Ravtar, Janez
Zajc, Janez Vrhovnik, Boštjan Baebler-Buši, Borut Zajc, Marjan Magušar-Jaka
(trainer), Aleš Guček and Matjaž Gabron.

30. Mladinci Smučarskega kluba Enotnosti iz Ljubljane (SKE) in Smučarskega
kluba Triglav (SKT) iz Kranja na državnem prvenstvu leta 1959 na Popovi
Šapki v Makedoniji tik pred startom v veleslalomu (z leve leže): Aleš Guček-
SKE, Matjaž Gabron-SKE, Brane Medja-SKT, Borut Zajc-SKE; (stoje z leve):
X-SKT, Zvone X-SKT, Boris X-SKT, Tine Trček-SKT, trener SKT X Oražem.
The juniors of Ski Club Enotnost (SKE) from Ljubljana and Smučarskega kluba
Triglav (SKT) from Kranj at the start of the giant-slalom at the National
Championships on Popova Šapka in Macedonia, Yugoslavia (laying down from
left): Aleš Guček-SKE, Matjaž Gabron-SKE, Brane Medja-SKT, Borut Zajc-
SKE; (standing from left): X-SKT, Zvone X-SKT, Boris X-SKT, Tine Trček-
SKT and trainer of SKT x Oražem.