5. Vezi znotraj ekonomske elite se da prikazati.
Primer Žerdinovega omrežja leta 2006.
Povezava 3-jedra:
Od 1154 akterjev je 91 v jedru omrežja. Povezave temeljijo na članstvu v upravah in nadzornih funkcijah.
Vir: Žerdin, Mrvar (2006): Spremembe v notranjem krogu omrežja slovenske ekonomske elite v letih 2004-2006, Družboslovne razprave
7. “Just as a screwdriver
(physical capital) or a
university education (human
capital) can increase
productivity (both individual
and collective), so do social
contacts affect the
productivity of individuals
and groups.”
Robert Putnam (2000)
9. Zaupanje temelji na relacijah, v družboslovju temu pravimo vezi.
Vez pa še ni dovolj, da lahko govorimo o socialnem kapitalu.
A zaupa B pri doseganju C.
10. DRUŽBENA KLIMA
CRM
ODNOSI
Z JAVNOSTMI
SOCIALNI
KAPITAL KULTURA, “SPIRIT”
PODJETJA
11. Merjenje socialnega kapitala
Najbolje bi bilo stvari meriti objektivno z analizo vezi med akterji (kar
postaja z vse večjo digitalizacijo vezi počasi možno), ampak še nismo
tam.
Meritve se izvajajo subjektivno prek pojma zaupanja.
Zaupanje je sicer le eden od indikatorjev socialnega kapitala, se pa je v
empiričnih raziskavah uveljavil kot edini indikator.
Indikatorji so tako...
– “Večini lahko zaupam.” (npr. Eurobarometer)
– Zaupanje instituciji / “cehu”
– Zaupanje podjetju / znamki / managerju
– Zaupanje tipu industrije
– Zaupanje vodstvu / nadrejenemu / podrejenemu
– Percepcija spremembe zaupanja...
16. Edino resnično nezadovoljstvo v Sloveniji
je z demokracijo. Trendi nezadovoljstva padajo.
CJMMK, Politbarometer, 1996 - 2011
NE-ZADOVOLJSTVO Z RAZMERAMI V SLOVENIJI
100
80
60
40
20
0
1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 9 2010 2011
NEZADOVOLJNI Z MAT RAZMERAMI NEZADOVOLJNI Z DEMOKRACIJO DA, ZELO ME SKRBI ZA DELOVNO MESTO
Linear (NEZADOVOLJNI Z MAT RAZMERAMI) Linear (DA, ZELO ME SKRBI ZA DELOVNO MESTO) Linear (NEZADOVOLJNI Z DEMOKRACIJO)
21. Hvala bogu, da imamo SJM!
meritve zaupanja institucijam po letih v SJM
izvedeno merjenje
leto
1992 1995 1999 2005 2008 2 011 Skupaj
insti tucije banke 0 0 0 0 0 1 1
cerkev 1 1 1 1 1 1 6
dobrodelne in humanitarne 0 0 0 1 0 0 1
državna uprava 1 1 1 1 1 1 6
Državni zb or 1 1 1 1 1 1 6
ekološka gi banja 0 1 0 1 1 1 4
Evrop ska unija 1 1 1 1 1 1 6
NATU 0 0 1 0 1 1 3
OZN 0 1 1 1 1 1 5
policija 1 1 1 1 1 1 6
politične stranke 0 1 0 1 1 1 4
Predsednik republike 0 0 0 0 0 1 1
sindikati 1 1 1 1 1 1 6
sodišča 1 1 1 1 0 1 5
te levizija 0 1 0 1 0 1 3
ti sk, časopisi 0 1 0 1 0 1 3
univerze 0 0 0 0 0 1 1
veli ka podjetja 1 1 0 1 1 1 5
vlad a 0 1 0 1 1 1 4
vojska 1 1 1 1 1 1 6
ženska gibanj a 0 1 0 1 0 1 3
Skupaj 9 16 10 17 13 21
22. Takole izgleda zaupanje v institucije po izbranih letih...
meritve zaupanja institucijam po izbranih letih v SJM
zaupanje v institucje
leto
1995 2005 2008 2011 skupaj
insti tucije cerkev 37 33 48 24 36
državna uprava 27 16 52 10 26
Državni zb or 24 15 44 6 22
ekološka gi banja 54 38 72 45 52
Evrop ska unija 38 33 67 25 41
OZN 36 30 59 24 37
policija 46 37 66 42 48
politične stranke 13 8 22 3 12
sindikati 23 26 49 17 29
sodišča 35 31 25 30
te levizija 52 34 33 40
ti sk, časopisi 42 27 23 31
veli ka podjetja 38 28 52 30 37
vlad a 40 23 39 8 28
vojska 44 36 66 34 45
skup aj 37 28 53 23
23. Povprečno zaupanje v institucije itak pada...
2008 je bila samo “anomalija”
60%
50%
40%
30%
20%
10%
0%
1995 2005 2008 2011
24.
25. V bistvu nas čaka vse skupaj težka naloga, kako razložit vesoljni
Sloveniji, da (a) zbrišimo iz spomina leta 2006-2008 in se (b)
poskušamo spomnit kako je bilo leta 2005.
60%
50%
40%
30%
20%
10%
0%
1995 2005 2008 2011
26. Komu najbolj in komu najmanj zaupamo
je relativno stabilno
Rangi institucij glede na zaupanje
1995 2005 2008 2011 vsa leta
ekološka gibanja 1 1 1 1 1
policija 3 2 3 2 2
vojska 4 3 3 3 3
Evropska unija 7 5 2 6 4
televizija 2 4 4 5
OZN 10 8 5 8 6
velika podjetja 7 9 6 5 7
cerkev 9 5 9 8 8
tisk, časopisi 5 10 10 9
sodišča 11 7 6 10
sindikati 14 11 8 11 11
vlada 6 12 11 13 12
državna uprava 12 13 6 12 13
Državni zbor 13 14 10 14 14
politične stranke 15 15 12 15 15
27. Odgovor na vprašanje, kaj je počel gasilec Samo na 2. prosojnici.
Predsednik republike je od državnih funkcij daleč najbolj
zaupanja vredna institucija.
30. Na koncu so vedno ljudje, ki predstavljajo institiucije.
Kdo je poklican, da lahko povrne zaupanje vanje?
vir: Vox Populi, Ninamedia
31. Resnično čisto sveže
Splošno gledano, kako bi ocenili splošno stanje zaupanja v Sloveniji?
80% – slabo ali zelo slabo
Za katere od politikov (potencialni mandatarji in najbolj vidni politiki,
skupaj 10) bi rekli, da jim zaupate oziroma ne zaupate?
najvišji delež 50%
Rangiranje glede na poštenost in sposobnost:
Najbližja idealu dr. Danilo Türk in Gregor
Virant, ostali so šibki vsaj na eni dimenziji
33. Kako je med sabo povezana ekonomska elita:
jedro ekonomske elite 2006
Povezava 3-jedra:
Od 1154 akterjev je 91 v jedru omrežja. Povezave temeljijo na članstvu v upravah in nadzornih funkcijah.
Vir: Žerdin, Mrvar (2006): Spremembe v notranjem krogu omrežja slovenske ekonomske elite v letih 2004-2006, Družboslovne razprave
34. Ekonomska elita se je že večkrat popolnoma zamenjala.
Primer 2004 2006. In to vsi vemo!
2004 2006
Definicija središčnosti:
Večje kot je število akterjev, s katerimi je posamezni akter povezan, in bližje kot jim je, višja je mera središčnosti.
Vir: Žerdin, Mrvar (2006): Spremembe v notranjem krogu omrežja slovenske ekonomske elite v letih 2004-2006, Družboslovne razprave
35.
36.
37. Kaj smo ugotavljali leta 2009?
Odnos in zaupanje zaposlenih do
vodstva organizacije, v kateri so
zaposleni
Zaupanje zaposlenih v
management na splošno
Zaupanje zaposlenih v ostale
relevantne institucije (politika,
mediji, sindikat)
Indeks zaupanja
Velika reč: n=2242
38. Slovenija kot ponavadi v sredini, pa še vedno
nezaupanje v podjetja na nezavidljivi ravni
(Ne)zaupanje v podjetja (Edelman Trust Barometer 09)
“Če pomislite na vse, kar ste v zadnjem letu prebrali, videli ali slišali o podjetjih in njihovem poslovanju. Ali bi
rekli, da je na splošno vaše zaupanje v podjetja precej nižje, nižje, enako, višje ali precej višje v primerjavi z
enakim obdobjem lanskega leta?” - prikazan seštevek precej nižje in nižje
39. Slovenija se obaša nekoliko drugače
Zaupanje v podjetja po področjih (Slo vs. ZDA) (Edelman Trust Barometer 09)
“V kolikšni meri zaupate podjetjem iz različnih področij, da bodo ravnala pravilno? Zaupanje ocenjujte na
lestvici od 1 do 9, kjer 1 pomeni, da podjetjem sploh ne zaupate, 9 pa, da jim v celoti zaupate. V kolikšni
meri torej zaupate ... “ – prikazan seštevek odgovorov od 6 do 9
40. Presenečenje: svojemu vodstvu je zaupalo
skoraj 60% zaposlenih
“Splošno gledano, v kolikšni meri zaupate vašemu vodstvu?”
41. Rakorak glede na zaupanje v management
je resnično velik
Zaupanje v institucije
“V kolikšni meri zaupate... “
42. Nekateri segmenti so v boljši kondiciji
Porazdelitev indeksa zaupanja po nekaterih skupinah zaposlenih
43. Kdo so vse nosilci zaupanja v družbi?
1. Institucije
2. Politiki
3. Managerji
4. Znamke / podjetja
44. Med najbolj ugledna podjetja se uvrščajo povsem nova
srednje velika podjetja – primer Pipistrel in Akrapovič.
Najbolj ugledna podjetja – spontane navedbe anketiranih.
Navedenih samo prvih 10 v letu 2011, po katerem so tudi rangirana.
2001 2003 2005 2009 2011
Krka 1 1 1 2 1
Gorenje 4 3 4 1 2
Mercator 3 4 2 3 3
Lek 2 2 3 6 4
Pipistrel / / / / 5
Akrapovič / / / / 6
Petrol 5 5 5 7 7
Revoz / / / 9 8
Tuš / / 6 8 9
Zav. Triglav / / / / 10
45. Legende počasi tonejo v pozabo: Laško, Sava, Elan,
Union, Mura, Kolinska, Iskra, Istrabenz...
Krka 17% 22%
Lek 12% 25%
Gorenje 17% 18%
Mercator 8% 13%
Petrol 3% 14%
Pivo Laško 1% 10%
Sava 1% 9%
Elan 2% 7%
Pivo Union 6%
Mobitel 3% 4%
Mura 1% 5%
Kolinska 3%
Iskra 3%
Union 3%
Istrabenz 4%
Telekom Slovenije 2%
Droga 3%
Fructal 2%
Luka Koper 2%
Perutnina Ptuj 1%
Lesnina 1%
Kolektor 1%
Zav.Triglav 1%
Simobil 1%
SCT 1% najbolj ugledno podjetje
Labod 1%
Prevent 1%
ostala ugledna podjetja
Ljub.mlekarne 1%
* vir: ugled 2003 0% 5% 10% 15% 20% 25% 30% 35% 40% 45% 50%
46. 1. Zaupanje je THE ISSUE Slovenije!!!
2. 4.12. je za vse nas ključen trenutek.
Potrebujemo “leadership”,
odločnost na vrhu države
Verjetno nihče od mandatarjev nima
zgrajenega zaupanja, tj. izplonjuje
oboje: sposobnost in integriteto.
Ono drugo bo potrebno zgraditi.
Potrebna je sredinska
pozicija.
3. Dobra novica: verjetno smo mi
tukaj najbolj pesimistični ☺
4. Management je absolutno preveč
pasiven (je pa res vprašanje, kaj
se je dalo storiti v razmerah
2009)
5. Priložnost za “stare” heroje.
6. Novi heroji se že pojavljajo,
treba je najt še nove in
jim dat krila. Novi heroji
bodo morali bit zgled,
zato je na njih velika
odgovornost.
