Metuljček 40 2013

40. številka | 2013

SKLEDICA IZ GLINE - AFRIŠKI MOTIV
Mreža kreativnih delavnic »Sončni tobogan«
METULJČEK
METULJČEK

KAZALO - 2
UVODNA BESEDA - 5
V SPOMIN - 6
Barbara Uljan: TRENING SOCIALNIH VEŠČIN - 7
Petra Može: ODGOVORI NA POTREBE
STAROSTNIKOV V DOMU UPOKOJENCEV
SEŽANA - 10
Marjan Uljančič: POTOPISI - 13
Uporabniki in zaposleni DC Štanjel: UTRIP
DNEVNEGA CENTRA ŠTANJEL - 15
David Ukmar: BELE PLESALKE - 16
Stanovalci in zaposleni SS Štanjel: STANOVANJSKA
SKUPINA ŠTANJEL - 17
Zorka Pavlič: MOJA IZKUŠNJA - 18
Tina Bratuš: MOŽGANI IN MAMILA - 21
Emil Kovačič: DRAGA - 23
Jure Jaklič: THIS SONG IS MY SONG - 24
Alenka Šmidt: V STANOVANJSKI SKUPINI
PODGRAD VEZEMO - 25
Jure Jaklič: LJUBEZEN MOJE MLADOSTI - 26
Vlado Maršič: MOJA ENOLETNA USTVARJALNA
POT- 27
Emil Kovačič, Mateja Rutar: KUHARSKI UTRINKI IZ
STANOVANJSKE SKUPINE ILIR.BISTRICA - 28
AKTIVNOSTI
V DRUŠTVU »VEZI« - 29
Marina Primc: TURNIR V PIKADU V DC ILIRSKA
BISTRICA - 30
Vesna Maslič, Alenka Šmidt: ČLANI DRUŠTVA »VEZI«
NA TEČAJU ITALIJANSKEGA JEZIKA - 31
Sabina Polh: KREATIVNE DELAVNICE –
SKUPINSKA PUSTNA MASKA - 33
Emil Kovačič: SKRBIMO ZA ZDRAVJE-ČLANI
»VEZI« HODIMO V FITNES - 36
Fran Kragelj: RAZVOJ BODYBUILDINGA - 36
Marina Primc: PUSTNA DELAVNICA Z VRTCEM
JOŽEFE MASLO ILIRSKA BISTRICA - 38
Mateja Rutar: SANKANJE NA MAŠUNU - 39
Ester Ržen: MARČEVSKO PRAZNOVANJE V
DRUŠTVU »VEZI« - 41
Andreja Kobal, Primož Šturman: REFLEKSOTERAPIJA
V »VEZEH« - 44
Nataša Varšek Furlan: MEDGENERACIJSKA
DELAVNICA V VRTCU DUTOVLJE - 45
Nataša Varšek Furlan: V VRTCU ŠTANJEL - 46
Karmen Margarit: OTVORITEV RAZSTAVE ZORANA
KRANJCA – FANTaZIJA NA OBČINI SEŽANA - 47
Tina Bratuš: 15. SEJA OBČNEGA ZBORA DRUŠTVA
»VEZI« V DNEVNEM CENTRU ŠTORJE - 48
Karmen Margarit: SPOMLADANSKE AKTIVNOSTI V
DRUŠTVU »VEZI« - 49
Nataša Varšek Furlan: PLESNA DELAVNICA V DC
ŠTORJE - 51
Marina Primc: MEDGENERACIJSKO DRUŽENJE Z
VRTCEM JOŽEFE MASLO V ILIRSKI BISTRICI - 52
Petra Može: DRUŠTVO »VEZI« NA DNEVU ZA
SPREMEMBE - 53
Zaposleni in stanovalci SS Divača: KREMŠNITA PARTY - 54
Tedeja Tavčar: ŠPARGLJEV POHOD - 55
Drago Rogelja: NABIRANJE ŠPARGLJEV - 56
Stanovalke SS Podgrad: OPRAVLJANJE
PROSTOVOLJNIH UR DIJAKINJE ANE - 56
Katja Mrzlić, Alenka Šmidt: OBISKALI SMO KMETIJO
ŠTJFANOVI V PODBEŽAH - 57

3
Marina Primc: OBISKALI SMO DNEVNI CENTER
»SONČEK« - 58
Marina Primc: DRUŠTVO »VEZI« SE PREDSTAVI NA
TEDNU RDEČEGA KRIŽA V ILIR.BISTRICI - 59
Marjan Uljančič: EKSKURZIJA PO ILIRSKI
BISTRICI - 60
Barbara Uljan: DRUŠTVO »VEZI« SE PREDSTAVI
NA 14. FESTIVALU PROSTOVOLJSTVA V
LJUBLJANI - 61
Ester Ržen: FESTIVAL PROSTOVOLJSTVA –
KARAVANA PROSTOVOLJSTVA V POSTOJNI - 62
Sabina Polh: PROMOCIJA DRUŠTVA »VEZI« NA
»BELAJTNGI« - 63
Ester R., Aleksander K.: DRUŠTVO »VEZI«
ORGANIZIRALI PREDAVANJE O ZDRAVI
PREHRANI - 65
Mag. Katarina Tomažič, Robert Stubelj: KMETIJA
BRINJEVKA – MALI DOL - 67
Mojca Mahnič: DRUŠTVO »VEZI«, PSIHIATRIČNA
AMBULANTA SEŽANA IN CSD SEŽANA NA
TRADICIONALNEM IZLETU V ZGORNJE
POSOČJE - 69
Sergio Popovič: ENODNEVNI IZLET V KOBARID - 72
Katja Mrzlić: STANOVALKE DRUŠTVA »VEZI« PRI
FRIZERJU IVANU V ILIRSKI BISTRICI - 73
Marina Primc: POHOD NA VELIKI RAZBOR - 74
Marina Primc:DELAVNICE V DC ILIR.BISTRICA Z
DARJO ADAM - 76
Karmen Margarit: DRUŠTVO »VEZI«
ORGANIZIRALO ŽE TRADICIONALNO LIKOVNO
KOLONIJO V ŠTANJELU - 77
Sergio P.: LIKOV. KOLONIJA V ŠTANJELU 2013 - 82
Mojca Mahnič: PROSTOVOLJCI – NEPRECENLJIVI
ZA IZVAJANJE NAŠIH PROGRAMOV - 83
Mojca Mahnič: PRVA SAMOSTOJNA RAZSTAVA
VLADA MARŠIČA – 84
Ana Prosen: VONJ PO POLETJU V ŠTANJELU - 85
Karmen Margarit: PREDSTAVITEV DRUŠTVA
»VEZI« NA RAZSTAVI »KRAŠKI MOZAIK« - 87
Sabina Polh: ČLANI DRUŠTVA »VEZI« NA
ENODNEVNIH KOPANJIH - 88
Marjan U.: ENODNEVNO KOPANJE – IZOLA - 89
Jure Jaklič: DOBER DAN, DRUŠTVO »VEZI« - 90
Ana Prosen: PODOBE LIKOVNE KOLONIJE
ŠTANJEL 2013 POSTAVLJENE NA OGLED – 91
Karmen M.: PREDSTAVITEV DRUŠTVA “VEZI” NA
SEŽANSKEM OBČINSKEM PRAZNIKU – 92
Sabina Polh: OBISK VARSTVENO.DELOVNEGA
CENTRA ILIRSKA BISTRICA – 93
Ester Ržen: PIKNIK NA MAČKOVCU 2013 - 94
Nina G.: DAN KRASA IN BRKINOV V KOPRU – 96
Valentina Benčan: KREATIVNO-KULINARIČNA
DELAVNICA »SMOOTHIJI« – 97
Ana Prosen, David Ukmar: DRUŠTVO »VEZI« V
LIPICI OB DNEVU VRNITVE PRIMORSKE K
MATIČNI DOMOVINI – 99
Sabina Polh: VRTNARJENJE – ENA IZMED
DEJAVNOSTI V DRUŠTVU »VEZI« – 100
Marina Primc: SODELOVANJE DRUŠTVA »VEZI«
NA SVEČANI PRIREDITVI RDEČEGA KRIŽA
ILIRSKA BISTRICA – 101
Barbara U.: DRUŠTVO »VEZI« IN KMETIJA
BRINJEVKA SE PREDSTAVITA NA KMEČKI
TRŽNICI – 102
Sabina Polh: DRUŠTVO »VEZI« IN FESTIVAL
KAMNA V PLISKOVICI – 103

4
Marina P.: TURNIR V BALINANJU V ZABIČAH – 104
Petra Može: DRUŠTVO »VEZI« NA STOJNICI V
LOKVI -PRIREDITEV OB OPASILU – 105
Eda La Vida: »VEZI, KI POVEZUJEJO« – 106
Marina Primc, David Ukmar: SODELOVANJE
DRUŠTVA »VEZI« NA MEDNARODNEM
BALINARSKEM TURNIRJU PRIJATELJSTVA V
KOPRU – 107
Valentina B.: DRUŠTVO »VEZI« NA
TRADICIONALNIH DNEVIH KOBILARNE
LIPICA 2013 – 108
Sabina Polh: OBELEŽENJE SVETOVNEGA DNEVA
DUŠEV. ZDRAVJA V DRUŠTVU »VEZI« – 109
Ester R.: SVETOVNI DAN DUŠ. ZDRAVJA – 110
Katja M.: NOGOMETNI TURNIR OB DNEVU
DUŠEV. ZDRAVJA – PREVALJE 2013 – 111
Vesna M.: BUČNI DAN V DRUŠTVU »VEZI«– 112
Ana P.: KROMPIRJEVE USTVARJALNE URICE– 113
Emil K.: MOJ DVODNEVNI IZLET V RIBNICO – 113
Marina Primc: NAKUPOVANJE V TRSTU - 114
Alenka Š., Tatjana S., Katja M.: OBISK
HARMONIKAŠICE V STANOVANJSKI SKUPINI
PODGRAD – 115
Nina G.: TEKAŠKI POZDRAV JESENI NA KRASU IN
SODELOVANJE DRUŠTVA »VEZI« – 116
Ana Prosen: MARTINOVANJE V ŠTANJELU – 117
Marina Primc: TURNIR V IGRANJU DRUŽABNE
IGRE »ČLOVEK NE JEZI SE« – 118
Marina Primc: KREATIVNE DELAVNICE »VEZI«
IN RDEČI KRIŽ ILIR. BISTRICA – 119
Nina Gorjan: DELAVNICA, NAMENJENA
STANOVALKAM V PODGRADU – 120
Petra Grlj: TEKMOVANJE V IGRANJU ČRNEGA PETRA,
REMIJA TER PEKA PECIV IZ KAKIJEV – 121
Nina Gorjan: KOKOŠKE NA GORJANSKEM – 122
Nina G.: ADVENTNI VENČKI IZ SLANEGA TESTA – 123
Marina Primc: DELAVNICA IZDELOVANJA
ADVENTNIH VENČKOV – 124
Petra Grlj: MIKLAVŽEVA PEKARSKA DELAVNICA
V DC ILIR.BISTRICA - 125
Ana Prosen: IZDELOVANJE DOMAČIH MIL V
DNEVNEM CENTRU ŠTANJEL – 126
Ana Prosen: ŠOLA ŽIVLJENJA V DNEVNEM
CENTRU ŠTANJEL – 127
Marina Primc: PREDNOVOLETNA DELAVNICA S
»SONČKI« V DC ILIR.BISTRICA - 128
Nina Gorjan: VESELI DECEMBER IN VONJ PO
MEDENJAKIH – 128
Petra Može: PREDPRAZNIČNO SODELOVANJE Z
ŽUPNIJSKO KARITAS V POSTOJNI – 129
Sabina Polh: OBISK PREDSTAVNIKOV OBČINE
SEŽANA V DNEVNEM CENTRU ŠTORJE – 130
Sabina Polh: PREDBOŽIČNI DAN V DNEVNEM
CENTRU ŠTORJE – 131
Katja Mrzlić: PREDNOVOLETNI PLES DRUŠTVA
»VEZI« V DIVAČI – 132
DRUŠTVO »VEZI« NA PROMOCIJSKIH STOJNICAH
V VESELEM DECEMBRU – 134
Marina Primc: SODELOVANJE NA RAZSTAVI
TURISTIČNEGA DRUŠTVA V ILIR.BISTRICI - 136
ZAHVALE
PODATKI O GLASILU
POMEMBNE TELEFONSKE
ŠTEVILKE

5
Uvodna beseda
Spoštovane bralke in bralci!
Končno je pred vami in nami tako dolgo pričakovana pomlad
in z njo nova številka glasila Metuljček.
Pomlad pomeni nov začetek in prebujanje,
saj takrat občutimo zagon in voljo do življenja
in v nas se zbudi želja po ustvarjanju.
Kar naenkrat se narava okoli nas razbohoti v vseh svojih čudovitih barvah,
ki nas vedno znova spominjajo in opominjajo, da svet ni črno bel.
Ravno zato smo tudi mi v Društvu »Vezi« sklenili,
da je ta čas kot nalašč za izid novega Metuljčka,
ki po svoji vizualni in vsebinski obliki spominja na pomlad:
je pisan, iskriv, poln življenja in bralcem skozi sliko in
besedo poskuša pričarati doživljaje vseh,
ki so na nek način vključeni v naše društvo.
Kljub vsesplošni negotovosti smo v lanskem letu
uresničili nekatere ideje za delo in razvoj.
Ustanovili smo socialno podjetje Brinjevka,
z namenom oskrbovanja lokalnega območja z ekološko pridelano zelenjavo.
Kmetija se nahaja v Malem Dolu pri Komnu.
V podjetju Vezi Vizija d.o.o. smo začeli
z izvajanjem storitev pomoči na domu za občane Občine Divača.
V sklopu podjetij se trudimo razvijati in zagotavljati
delovna mesta za ranljive skupine prebivalstva.
Tudi v prihodnje se bomo trudili, da ne izgubimo optimizma.
Sledili bomo zastavljenim ciljem in uresničevali naše poslanstvo –
pomagati ljudem, da prepoznajo svoje vire moči in si začrtajo svoje življenje v
prihodnosti.
Barbara Uljan in Katja Mrzlić
strokovni delavki

6
Zdaj bivaš vrh višave jasne,
kjer ni mraku, kjer ni noči;
tam sonce sreče ti ne ugasne,
resnice sonce ne stemni.
Simon Gregorčič
V SPOMIN
Žiberna Andreju
Bogdanović Đurđi - Marjani
Beno Benjaminu
Zapustili so nas v letu 2013. Živeli bodo v naših
mislih in spominih.
Člani in zaposleni Društva »VEZI« s predsednico
ga. Vido Mesar

7
Barbara Uljan, univ.dipl.socialna delavka
TRENING SOCIALNIH VEŠČIN
Človek je družabno bitje in se skozi celo življenje uči veščin, ki ga ohranjajo v odnosu do sebe in
drugih. Gre za veščine, katerih obvladovanje in uporaba je ob pravem času, na pravem mestu,
nujno potrebna za kakovostno (so)bivanje in za ohranjanje duševnega zdravja vseh, tako nas kot
drugih.
Pri treningu socialnih veščin gre za pomembna védenja o odnosih, komunikaciji in
skupinski dinamiki, ki so pomembna za delo strokovnih delavk na področju duševnega
zdravja v skupnosti.
Trening socialnih veščin je treniranje že osvojenih veščin in učenje oziroma treniranje
novih veščin, ki jih uporabljamo v vsakodnevnem življenju. Gre za učenje tistih veščin, ki
jih človek lahko uporabi pri razreševanju osebnih težav.
Definicija socialnih veščin: socialne veščine so »življenjske« veščine, ki jih razvije posameznik pri
sebi, kažejo pa se v odnosih z drugimi. So nekaj, kar se dogaja med človekom in socialnim okoljem,
v katerem živi.
Socialne veščine so veščine, ki se dogajajo na treh ravneh:
 na osebnem nivoju (te posameznik potrebuje za graditev samopodobe, reševanje
lastnih težav, izražanje svojih zamisli),
 na nivoju odnosov (pogajanje in sodelovanje, sklepanje kompromisov, gradnja in
vzdrževanje lastnih socialnih mrež) in
 na nivoju širše družbe ali makrosistema (občutljivost za druge, prispevanje k
dobrobiti države).
Teme na delavnicah treninga socialnih veščin se posredujejo s pomočjo različnih socialnih
iger, iger vlog, nedokončanih zgodb, vodenih fantazij, simulacijskih iger, asociacij,
vprašalnikov, literature, delom v parih, delom s pripomočki, risanjem ipd. V celoto so
povezane s polvodeno diskusijo. Glede na temo ima delavnica opredeljene cilje in
namene. Cilji se lahko z razvijanjem delavnice spreminjajo, če udeleženci tako želijo. Bolj
kot sledenje točno začrtanim ciljem je pomembno, da ohranjamo držo izvajalcev, ki je
odprta, omogočamo učenje socialnih veščin, vodimo k reševanju konfliktov, ki nastajajo in
vključujemo sodelovanje.
Kot že omenjeno, lahko pri treningu socialnih veščin uporabljamo različne igre, ki jih lahko
razvrstimo v:
 skupinske – interaktivne: so igre, ki so namenjene raziskovanju odnosov in
komunikacije, ki je lahko navznoter (različni vidiki ene osebnosti pridejo v stik z
drugo) ali navzven (pogovor z drugimi),
 icebreakerji (ledolomilci) – energizerji: so krajše igre, ki so namenjene zabavi,
energiziranju skupine, vzpostavljanju sodelovanja v skupini in sproščanju,

8
 igre odločanja – debatne: so igre, kjer se poudarja predvsem kognitivni nivo
posameznika, posameznik lahko preizkuša zagovarjanje svojega mnenja in
sprejemanje mnenja drugega, preizkuša svojo strpnost, se nauči povedati svoja
razmišljanja na način, da je slišan, se uči aktivnega poslušanja in drugo,
 zgodbice – metafore: so pripomoček za ustvarjanje takšnega ozračja, kjer
udeleženci povedano aplicirajo na svoje življenje in iščejo svoje pomene. Metafore
komunicirajo posredno. Iz zgodbe, metafore vzamemo tisto, kar v tistem trenutku ali
kasneje potrebujemo.
PRIMER VAJE NA TEMO REŠEVANJE PROBLEMOV:
PMI
Namen:
Učenje možnega reševanja določene situacije oziroma refleksivnega razmišljanja o
določeni temi.
PMI je pripomoček za usmerjanje pozornosti. Pri tej tehniki usmerimo svojo pozornost
najprej na pozitivne vidike, nato na negativne in končno na zanimive vidike. To počnemo
zelo odločno in disciplinirano. Šele tako se lahko zgodi preobrat, ko ne uporabljamo
argumenta samo za zagovarjanje, temveč zato, da raziščemo predmet.
Potek:
Vodja prebere eno vprašanje o katerikoli temi, ki jo želi preveriti v skupini.
Na primer: nihče naj ne bi imel nobenih težav, ali
»vsi avti na cesti naj bi bili rumene barve.« (De Bono)
Najprej naj takoj odgovorijo na to vprašanje z da ali ne in vodja lahko zabeleži, koliko jih je
za in koliko proti.
Nato imajo 4 minute časa, da napišejo na liste čim več razlogov, zakaj bi bilo to dobro,
koristno in prednosti tega.
Nato imajo 4 minute, da napišejo čim več razlogov, zakaj to ne bi bilo dobro, koristno in
slabosti tega.
Nato imajo 4 minute, da napišejo čim več stvari, ki bi bile interesantne, zanimive.
Nato najprej preberemo Plus, nato Minus in nato Interesantno.
Ko smo končali, vprašamo, ali si je kdo premislil glede na prvotno odločitev.
Pomembno: Pri vaji je zelo pomembno, da vodja poudari, da se udeleženci prvič
osredotočijo samo na pluse, drugič samo na minuse in tretjič samo na interesantno. Šele
popolna osredotočenost možganov le na eno entiteto bo prinesla nove poglede na
določeno tematiko. K temu pripomore, če vajo razložimo šele na koncu, tako da
udeleženci ne vedo, kaj bo sledilo, in jim tako pomagamo k osredotočenosti, ki jo
potrebujejo. Osredotočenost naj bo tudi predmet razprave.
Refleksija:
Kaj vam je vaja prinesla?
Ali pri reševanju težav in odločanju uporabljamo podobne načine preverjanja situacij?
Kaj je pri tem dobrega in kaj ni?
V kakšnih primerih se vam zdi to koristno, v kakšnih ne?

9
PRIMER VAJE NA TEMO KOMUNIKACIJE:
ENOSMERNA, DVOSMERNA KOMUNIKACIJA
Namen:
Posamezniki dobijo izkušnjo enosmerne (brez preverjanja, spraševanja) in dvosmerne
(preverjanje, spraševanje) komunikacije.
Potek:
Udeležence razdelimo v pare. V parih se usedejo drug nasproti drugega, tako da se
skupaj dotikajo le s hrbti.
a) Govori le tisti, ki ima risbo
Eden v paru dobi risbo, drugi pa prazen list in pisalo. Tisti, ki ima risbo, jo čim bolj
natančno opisuje drugemu, ta pa ne sme ničesar spraševati, komentirati. Ko
končata, pogledata, kaj je nastalo.
b) Govorita lahko oba
V drugem delu vaje pa tisti, ki je sedaj risal, dobi narisano novo sliko in jo opisuje,
drugi pa jo riše. Novo pravilo je, da lahko govorita oba. Po končani risbi ponovno
pogledata, kaj je nastalo.
Obe vlogi lahko poizkusita oba v paru.
Refleksija:
Najprej se osredotočimo na počutje v posameznem paru in na to, v kateri vlogi se je
posameznik počutil bolje in zakaj.
Debata se nato nanaša na komunikacijo, kdaj se srečujemo z enosmerno komunikacijo in
kako se počutimo, kaj je potrebno narediti za dobro komunikacijo, zakaj je potrebno v
komunikaciji preverjati? Kakšna je komunikacija, če eden le govori in drugi le posluša?
LITERATURA:
Rozman, Urša (2006): Trening socialnih veščin. Educa, Melior.

10
Petra Može, dipl.soc.del.
ODGOVORI NA POTREBE STAROSTNIKOV V DOMU
UPOKOJENCEV SEŽANA
Petra Može, dipl.soc.delavka je diplomirala na Visoki šoli za socialno delo leta 2008.
V diplomski nalogi je raziskala oblike pomoči starejšim v Občini Sežana. Osredotočila se je na
Dom upokojencev, kjer je opravljala pripravništvo.
DOM UPOKOJENCEV SEŽANA
Dom upokojencev Sežana so zgradili občani in občanke občine Sežana s pomočjo
Skupnosti socialnega skrbstva v letu 1975. Prve stanovalce je dom sprejel v januarju
1976. V tedanjem domu je bilo 120 ležišč. Z obnovo in dograditvijo leta 1985 in 1989 so
pridobili predvsem prostore na negovalnem oddelku, tako da ima danes Dom 192 mest.
V letu 2002 so uredili prostore za potrebe stanovalcev, ki potrebujejo 24-urno varstvo in
prostore za dnevno obliko varstva starejših. Zaposleni in stanovalci skupaj sestavljajo
celoto, ki želi in tudi izvaja kvalitetne socialno varstvene in zdravstvene programe.
Dejavnost izvajajo tako v prostorih doma kot tudi izven doma. Sama lokacija Doma ob
robu stanovanjskega naselja na eni strani omogoča varno in nemoteno bivanje, po drugi
strani pa tudi bližina infrastrukturnih objektov, kot so bolnišnica, pošta, banka, trgovine,
omogoča povezanost stanovalcev Doma z zunanjim okoljem.
Človek naj bi tudi "tretje življenjsko" obdobje preživel aktivno. Tudi zato se v domu vedno
kaj dogaja, in sicer v obliki prireditev, raznih nastopov, razstav… Nekaj posebnega so
vsakoletna srečanja in pikniki s svojci na prostem, v parku pred domom.
V Dom upokojencev Sežana delujejo številne službe. Na tem mestu na kratko
predstavljam socialno službo, zdravstveno negovalno službo, delovno terapijo in
fizioterapijo.

11
SOCIALNA SLUŽBA
Socialna služba v Domu upokojencev Sežana je organizirana kot samostojna služba in je
pomemben člen pomoči stanovalcem v domu in prosilcem za sprejem. Poleg tega svoje
delovanje širi na svojce, znance uporabnikov ter druge organizacije. Pri tem so pomembna
poglobljena strokovna znanja in izkušnje, ter predvsem dobra praksa, ki si jo strokovni
delavci na srečanjih izmenjujejo.
Odhod v Dom je vedno stresen in ni navadna selitev. Skrbna priprava in vselitev je
pomemben del. Najpomembnejše pa je pozorno spremljanje prilagajanja na novo
življenjsko okolje. Delo socialne službe je tudi vključevanje v različne dejavnosti (pevske
vaje, ročna dela, jutranja telovadba, skupna druženja, ipd.), ki pomembno vplivajo na
počutje stanovalcev v Domu in seveda tudi na samo prepoznavnost samega Doma.
ZDRAVSTVENO NEGOVALNA SLUŽBA
Zdravstveno negovalna služba je samostojna strokovna služba, ki izvaja osnovno
zdravstveno nego za stanovalce. V okviru svoje dejavnosti zagotavlja celodnevno
zdravstveno varstvo in nego po pravilih in doktrini izvajanja zdravstvene nege. Izvajalci
zdravstvene nege in oskrbe izhajajo iz potreb in želj stanovalcev. Osnovni princip dela je
individualna obravnava in zagotavljanje optimalne zdravstvene nege.
DELOVNA TERAPIJA
Delovna terapija je priznana zdravstvena stroka, ki posamezniku omogoča, da kljub
omejenim fizičnim in psihičnim sposobnostim lahko opravlja zanj pomembne naloge in
uresničuje psihofizično sposobnost v vsakdanjem življenju.
Delovna terapija v Domu povezuje tako zdravstveno kot socialno področje in kot taka
predstavlja vez med zdravstvenim delavcem, socialnim delavcem in stanovalci.
Delovna terapija pomembno vpliva na kvaliteto bivanja stanovalcev, krepi njihovo
samostojnost pri ohranjanju vsakodnevnih življenjskih aktivnosti in s tem posredno krepi
splošno zdravstveno stanje, socialno izoliranost in samospoštovanje.

12
FIZIOTERAPIJA
Fizioterapija v Domu upokojencev Sežana je organizirana kot sestavni del Zdravstveno
negovalne službe. Izvajata jo dve fizioterapevtki. Fizioterapija je kompleksna in široka
dejavnost, ki s svojim strokovnim pristopom deluje na treh ravneh zdravstvenega varstva:
 primarna raven, ki pomeni vključevanje fizioterapije kot dela s stanovalcem po
navodilih in napotitvah splošnega zdravnika in doktrine stroke;
 sekundarna raven kot delo na podlagi navodila zdravnika, usmerjena pa je na točno
določene aktivnosti;
 terciarna raven kot začetek ali nadaljevanje rehabilitacije po navodilih zdravnika.
CILJI IN VIZIJA DOMA UPOKOJENCEV SEŽANA
Poslanstvo doma je izvajanje institucionalnega varstva starejših, to je organiziranje
osnovne oskrbe, socialne oskrbe, zdravstvene nege in pomoči na domu. Z raznimi
oblikami in metodami strokovne podpore in pomoči si dom prizadeva pomagati
stanovalcem ohranjati njihovo življenjsko aktivnost ter neodvisno samostojnost. Cilj jim je
tudi njihovo kvalitetno življenje ter primerna zdravstvena nega.
Temeljne usmeritve za delo izhajajo iz akcijskega načrta Doma upokojencev Sežana in se
nanašajo na naslednje cilje:
 kvalitetna obravnava posameznika z upoštevanjem različnosti; osebno angažiranje
delavcev do stanovalcev, svojcev in ostalih obiskovalcev.
 nujno potrebni investicijski posegi na oddelku za stanovalce z demenco, prostor za
osebje ter ureditev okolice za potrebe stanovalcev.
 nadaljno sodelovanje pri izgradnji oskrbovanih stanovanj v bližini doma ter
povezovanje in zaokroževanje z Bolnišnico Sežana v »Geriatrično-rehabilitacijski
center«.
V programu je nadalje določen nadaljnji razvoj mreže storitev za starejše na domu v vseh
štirih občinah. Takšna storitev naj bi po njihovem mnenju pomembno prispevala k
izboljšanju kakovosti življenja stanovalcev in ostalih občanov, ki potrebujejo njihove
storitve.
Na koncu bi uporabila misel ga. Bernarde Kukanja, ki pravi:
»Dom v Sežani je moj dom, srečna sem, da živim v tem domu
in meni je kljub visokim letom lepo.«
(vir citata: www.dus.si)

13
POTOPISI MARJANA ULJANČIČA
Odločitev za vsa potovanja je bila takšna, kot da bi se na razpotju, kjer se stikata
prehojena in neprehojena pot, odločil za neprehojeno. Ko sem začel stopati po njej, se je
vse spremenilo in vedno so me obdajali občutki, kako se na prehojeni poti ne more zgoditi
nič novega.
Ampak naj bo pot še tako stara in utrjena, je vsak korak, ki ga naredimo na njej,
popolnoma nov in to sem spoznal, ko sem doživetja iz teh potepanj predstavljal v
Dnevnem centru »Vezi«, Varstveno delovnem centru, Domu starejših občanov in
Dnevnem centru »Sonček« v Ilirski Bistrici ter v Dnevnem centru »Vezi« v Štorjah.
Po obisku madžarske prestolnice Budimpešte, ki jo sestavljata mesti Budim in Pešta,
ločuje pa ju mogočna reka Donava ter Blatnega jezera, ostanka nekdanjega Panonskega
morja, ki si velikokrat nadene tudi ime Madžarsko morje, sem se kmalu podal v Benetke,
katerim ni bilo dano biti na celini in so postavljene na kar 12 milijonov lesenih kolov.
Morje imamo vsi radi, ampak tudi če ni neko mesto ob morju, se imamo tam ravno tako
lepo. Isto velja tudi za poljsko mesto Krakov, ki predstavlja turistično in versko središče
Poljske, zato bi ga lahko imenovali tudi poljski Bali in poljski Rim.
Sestavni deli Krakova je njegovo srce Glavni trg z baziliko, ki ima dva različna zvonika,
reka Visla, ki na svoji poti proti Baltskem morju da pečat tudi temu mestu, grič Wavel, ki se
ponosno dviga nad mestom in hrani zgodovino Poljske v malem, najbolj zelen del Krakova
park Planty, židovska četrt Kazimierz in še kaj.
Ko sem stopal po ulicah Krakova, se mi je zdelo, kot da je obvezno iti pogledat tudi 17 km
oddaljen rudnik soli Wielicka, v katerem je med drugim tudi jezero, ki je slano bolj kot
Mrtvo morje in 55 km oddaljen Auschwitz, nekdanje koncentracijsko taborišče smrti, kjer je
ugasnilo 1.5 milijona nedolžnih življenj.
Vse omenjene kraje bi lahko primerjal z drevesi, na katerih rastejo sočni sadeži in zato do
njih vodi veliko poti, kar pa še zdaleč ne velja za Međugorje v Bosni in Hercegovini, kamor
sem se odpravil, zato ker sem slišal nek klic v sebi.

14
Da pa sem se odpravil v bosansko Banja Luko, so bili za to zaslužni Slovenci, ki so se
med obema vojnama izseljevali v kraja Zalužani in Slatina, ker se je tam takrat dalo zelo
poceni kupiti zemljo. Čeprav je večina teh Slovencev, ki so bili največ iz okolice Ilirske
Bistrice in Pivke, že umrla, je vseeno še moč zaznati, da se je tudi ob reki Vrbas govorilo
slovensko.
Najtežje je bilo iti v Bolgarijo, saj je takrat ta balkanska država šele odprla vrata turizmu in
se ni o njej vedelo praktično nič. Ampak ko se na meji med Srbijo in Bolgarijo premakne
kazalce za eno uro naprej (to »sem moral« prvič v življenju storiti) in se prispe v
prestolnico Sofijo, ki leži blizu te politične in datumske meje, se takoj opazi, da je bil strah
popolnoma odveč in da ima tudi ta dežela svoje čare. Prava dogodivščina je bila tudi, ko
sem se peljal 120 km južneje v znameniti Rilski samostan, ki leži na skrajni zahodni konici
gorovja Rodopi.
Na poti domov si je treba obvezno še ogledati našo nekdanjo prestolnico Beograd, ki leži
na sotočju rek Save in Donave in je zelo prenaseljeno mesto.
Vem, da ne bom nikoli videl niti pol toliko sveta, kot ga vidi sonce vsak dan, pa vendar sem vesel,
da sem vse omenjeno videl in o tem tudi drugim pripovedoval.
Marjan Uljančič, DC Ilir. Bistrica
Foto: Marina Primc

15
UTRIP DNEVNEGA CENTRA
ŠTANJEL
Dnevni center Štanjel je ponovno zaživel v prenovljenih prostorih stare Štanjelske pošte.
Dnevni center je tako dobil novo podobo in nekaj novih uporabnikov. Dneve poskušamo
kolikor je mogoče preživeti kreativno. Zjutraj se najprej razgibamo, da si pridobimo nove
moči in pozitivno energijo za ustvarjanje. Nato se ob jutranji kavi pogovorimo, kaj bomo
čez dan počeli. Večino časa smo ustvarjalni. Vsi radi sodelujemo pri kreativnih
delavnicah, kjer nastajajo izdelki iz gline, das mase, fimo mase, šivamo, strižemo,
režemo, barvamo,… Dejavni smo tudi v kulinariki, saj imamo dnevno kulinarično
delavnico, kjer vedno kaj dobrega skuhamo. V dnevnem centru imamo poleg kreativnih in
kulinaričnih delavnic enkrat tedensko tudi skupino za samopomoč, kjer skupaj izberemo
temo, o kateri bi radi kaj več slišali in vanjo dodali svoje pretekle izkušnje. Naj ne
pozabimo omeniti socialnih iger, ki jih izvajamo enkrat tedensko. Socialne igre so nam še
posebej všeč, ker se lahko veliko naučimo, izražamo svoja čustva, počutje in razpoloženje.
V dnevni center radi zahajamo, saj svoj prosti čas kreativno in kvalitetno preživimo.
Veselimo se prihajajoče pomladi, lepih vremen, ker bomo začeli naše izdelke in program
predstavljati tudi na promocijskih stojnicah. Veseli nas, da so ljudem naši izdelki všeč ,
saj je v njih vloženega veliko truda in dobre volje. Lepo se imamo in veseli smo, da
lahko dneve preživimo v dnevnem centru, kjer se dobro počutimo in se veliko naučimo.
Uporabniki in zaposleni iz Dnevnega centra Štanjel

16
BELE PLESALKE
Bele plesalke so priplesale
razposajene izpod neba,
vse so z belino se svežo obdale,
ko so utrujene legle na tla.
Tu zdaj počivajo,
v krilca široka nožice skrivajo,
druga ob drugo mehko se naslanjajo,
v soncu iskrivo se glavice sklanjajo.
Pestuje zemlja te nežne sestrice,
Da se v naročju njenem naspe.
Ali gorje!
Bolj in bolj drobne postajajo v lice,
moč jim pojenja, umira srce.
Bele plesalke več ne vzlete,
kapljice drobne v potok hite …
DAVID UKMAR

17
STANOVANJSKA SKUPINA
ŠTANJEL
Na selitev v stanovanjsko skupino Štanjel smo komaj čakali. Prve dni meseca novembra pa je
prišel dan, ko smo se končno vselili v nove prostore stanovanjske skupine.
V stanovanjski skupini Štanjel se počutimo dobro. Prostori so v celoti obnovljeni, novo
pohištvo, nova kopalnica. Vsi prostori so ogrevani in je prijetno toplo.
Tako kot v prejšnji stanovanjski skupini opravljamo svoje obveznosti- vsak ima svoje
zadolžitve, vendar nam kljub vsemu še vedno ostane toliko časa, da se udeležujemo
aktivnosti v dnevnem centru Štanjel, ki je ravno tako v lanskem letu dobil novo podobo. V
dnevnem centru najraje izdelujemo izdelke iz gline- pujske ter žgemo v les. Trenutno smo
v stanovanjski skupini trije moški, je pa prostora še za enega stanovalca.
V stanovanjski skupini nam družbo dela ptiček, vsake toliko pa nas obišče tudi sosedova
muca.
Kljub temu, da je stanovanjska skupina majhna, je zelo prijetna in se imamo v njej prav luštno.
Pripravili:
Stanovalci in zaposleni SS Štanjel
Fotografije: Ana Prosen
Radi se družimo na dvorišču Takole zgleda dnevni prostor s kuhinjo in jedilnico
Hodnik nas popelje do sob in kopalnice

18
ZORKA PAVLIČ
MOJA IZKUŠNJA
Ime mi je Zorka Pavlič, doma sem iz Štjaka pri Sežani.
Začetki zdravljenja moje bolezni so bili težki, vsake dve leti oziroma še pogosteje sem se
zatekla v Psihiatrično bolnišnico Idrija po strokovno pomoč. Prva leta sem imela odpor pri
jemanju zdravil. Težko sem se sprijaznila z dejstvom, da imam težave v duševnem
zdravju, saj sem bila takrat še zelo mlada. Ko sem se vračala iz zdravljenja iz Psihiatrične
bolnišnice Idrija, je bilo v domačem okolju nekaj časa še v redu. Poskušala sem se držati
napotkov, ki sem jih dobila v bolnišnici; obiskovali so me tudi iz Centra za socialno delo
Sežana. Občasno sem se vključila tudi v dnevni center Društva »VEZI«, potem pa sem
postopoma pričela opuščati terapijo in posledično tudi skrb zase in tako sem se ponovno
znašla v bolnišnici. Bila sem v začaranem krogu, iz katerega včasih nisem videla izhoda.
Biti označen kot duševni bolnik ni malenkost, ker ti spremeni vsak delček življenja in odnose z
ljudmi, tudi s svojimi bližnjimi, svojci, sosedi, prijatelji,…
Dnevni center Društva za duševno zdravje in kreativno preživljanje prostega časa »VEZI«
v Štorjah sem pričela obiskovati že leta 2002; vendar sem takrat zaradi nesprejemanja
bolezni in opuščanja terapije opuščala tudi obiske dnevnega centra.
Leta 2007 me je v domačem okolju po prihodu iz bolnišnice obiskala socialna delavka iz
Centra za socialno delo Sežana ga. Tatjana Čebulec ter socialna delavka, zaposlena v
dnevnem centru Društva »VEZI« v Štorjah Karmen Margarit, ki mi je ponovno predstavila
program in aktivnosti dnevnega centra ter možnost ponovne vključitve v aktivnosti. Na
podlagi pogovora sem se odločila ter se dogovorila, da bi dnevni center pričela obiskovati
trikrat tedensko. In tako se je pričela moja pot, pot, ki je bila polna vzponov in padcev.
Ampak naučila in spoznala sem, da je vsak korak, pa naj bo še tako majhen, zame zelo
pomemben.
S socialno delavko Karmen smo na podlagi dogovora o vključitvi pripravile individualni
načrt, kjer sem si zadala svoje prve cilje,… Na poti do uresničitve le teh sem potrebovala
veliko pomoči in podpore, tako strokovnih delavcev v »Vezeh« kakor tudi na CSD Sežana,
psihiatrične ambulante ter socialnih delavk, ki me obiskujejo iz PB Idrija.
Danes se v Dnevni center Štorje vključujem 2x tedensko; v poletnem času pa 3x tedensko.
Iz svojega domačega okolja, kjer živim skupaj s staro mamo, prihajam z avtobusom.
Velikokrat se že pred prihodom v dnevni center oglasim pri socialni delavki Kseniji na
Centru za socialno delo Sežana, ki je tudi moja finančna skrbnica. Z njo se pogovorim o
aktualnih zadevah glede denarja, pa tudi na splošno. Vsak drugi petek se oglasim pri moji
psihiatrinji dr. Fabič Andreji v Zdravstvenem domu Sežana, kjer prejmem depo injekcijo.
Psihiatrinja mi predpiše zdravila za daljše obdobje, katere potem po dogovoru z njo in
socialno delavko Karmen dostavim v Dnevni center Štorje. Ob pomoči in podpori soc.del.
Karmen si potem vsak petek pripravim tedensko terapijo, saj sem v preteklosti imela že
kar nekaj težav s kontroliranjem uporabe zdravil.

19
Aktivnosti v Dnevnem centru Štorje potekajo skupinsko in individualno, nam
vključenim osebam pa pomagajo pri pridobivanju in ohranjanju potrebnih socialnih veščin
ter funkcionalnih znanj in spretnosti, širjenju socialne mreže ter zmanjševanju socialne
izključenosti. S ponudbo raznovrstnih skupinskih aktivnosti se zaposleni v dnevnem centru
zavzemajo za aktivno sodelovanje vsakega izmed nas vključenih posameznikov. Sama se
v okviru tega vključujem v:
 Kreativne delavnice,
 Izobraževalne in interesne dejavnosti,
 Družabne dejavnosti (različna praznovanja, družabne prireditve,
pikniki, družabne igre, organizirani ogledi, …).
Poleg tega pa imam v dnevnem centru dnevno možnost:
Informativnega razgovora (obsega pomoč pri prepoznavanju in opredelitvi socialne
stiske, informiranje o pravicah ter mreži služb pomoči),
Osebne pomoči (zajema svetovalne razgovore, pomoč in podporo pri razreševanju
osebnih stisk, vključevanju v aktivno življenje, iskanju ustrezne zaposlitve ter oblikovanje,
izvajanje in spremljanje individualnih načrtov).
V Dnevnem centru v Štorjah sem ugotovila, da je to kot moj drugi dom in delovni prostor,
saj je organizacija dela dobra in sama se tam ob pomoči zaposlenih lepo znajdem. V
dnevni center zelo rada zahajam, tam imam veliko prijateljev in nikoli mi ni dolgčas.
Delavnice in aktivnosti, ki jih imamo v Dnevnem centru v Štorjah me napolnijo z energijo,
vse to mi pomaga premagovat stiske in krize, saj sproti rešujemo probleme. S pomočjo
soc. del. Karmen sem se naučila planiranja in načrtovanja dneva v Štorjah in doma. To mi
veliko pomeni. S pomočjo načrtovanja tako tudi bolj aktivno in kreativno preživljam
svoj prosti čas. Z leti sem se naučila praznino, ki jo čutim v domačem okolju, zapolniti s
pisanjem člankov za glasilo Društva »VEZI« Metuljček, saj me oblikovanje prispevkov in
člankov zelo veseli, s šivanjem gobelinov ter z daljšimi sprehodi v naravi.
Zelo veliko mi pomeni tudi, da imam zelo dobro razvito socialno mrežo od Društva
»VEZI«, CSD Sežana, psihiatrične ambulante, prav tako pa sem vključena v
psihiatrično zdravljenje v skupnosti. Tim iz PB Idrija me obiskuje v dnevnem centru
Štorje vsaka 2 meseca. Tega se zelo veselim, vedno jim tudi pripravim zapisan povzetek,
kaj vse sem v času, ko se ne vidimo, že dosegla ter kakšne načrte imam.
S prijateljem iz DC Štorje
Đulijom
Zorka se predstavi v
PB Idrija
9.4.2013

20
Za konec bi rada z vami podelila še nekaj svojih misli:
Podpora dobrega prijatelja je lahko zelo dobrodošla, toda včasih potrebujemo več kot
samo to. Ko potrebujete resnično oceno razmer, prosite za nasvet nekoga, ki ga skrbi
manj kot vas in je sposoben podati objektivno mnenje. Ko bomo iskali mnenje o svoji
težavi, se negativnim ter ljudem, ki nam želijo škodovati, izognimo. Morebitna negativna
izkušnja na nas ne bi pozitivno vplivala ter še dodatno poslabšala naš položaj, česar pa v
stiski ne potrebujemo.
Sama se držim tega, da za pogovor poiščem optimistično osebo, ki uravnoteži
odkrit in realen pristop z zdravo mero optimizma. Govorim o nekomu, ki v vsaki
okoliščini zavzame najbolj optimističen pogled na situacijo.
Vesela in hvaležna sem, da se dejavnosti v društvu tako dobro izvajajo, čeprav so razmere
državi težke.
Hvala vsem v Društvu »VEZI«, Centru za socialno delo Sežana in vsem ki mi stojite
ob strani in me podpirate pri moji psihosocialni rehabilitaciji.
Zapisala:
Zorka Pavlič, DC Štorje
Usoda človeka je
taka, nikoli ne veš,
kaj te čaka in doleti v
življenju.
Dobim več od človeka,
ki ima bogato in dobro srce,
kot od človeka, ki je bogataš.
Nobeden med nami
ne živi zase,
nobeden med nami
niti ne umre zase.
Ljudje nismo vsi enako
narejeni,
oblikuje nas okolje,
v katerem rastemo.

21
Tina Bratuš, dipl. socialna delavka
MOŽGANI IN MAMILA
Ljudje si želijo s pomočjo mamil spreminjati stanje svoje zavesti. Nekateri uživajo snovi, ki
aktivirajo možgane tako, da ostajajo budni in lahko preplešejo vso noč. Drugi uporabljajo
pomirjevala. Lahko pa tudi snovi, ki jim omogočajo doživljati nove oblike zavesti in s pomočjo
katerih pozabljajo na vsakodnevne težave.
POT DO ODVISNOSTI
Zdravila, ki učinkujejo v možganih, so neprecenljiva. Rekreacijsko jemanje zdravil in
mamil pa ima drug namen in lahko vodi v zlorabo. Uporabnik substanc lahko postane
odvisen ali zasvojen. Ob prenehanju jemanja rekreacijskih substanc, se pojavijo neprijetni
telesni in psihični simptomi (abstinenčni simptomi). Zasvojena oseba bo tako zelo
hrepenela po mamilu, da bo zaradi zadovoljevanja te potrebe, zanemarjala svoje
delo, zdravje in družino. V skrajnih primerih se bo zasvojena oseba lotila tudi kriminalnih
dejanj, da bo le dobila dovolj denarja za mamilo.
Zdravila se razlikujejo po zmožnosti povzročanja zasvojenosti – imajo različen zasvojitveni
potencial. Snovi, ki imajo visoko tveganje za nastanek zasvojenosti, so kokain, heroin in
nikotin.
Odvisnost je proces, kjer se telo in možgani počasi prilagodijo ponavljajočemu se jemanju
mamila. Mehanizmi, ki vodijo do nastanka odvisnosti, še niso povsem pojasnjeni.
Psihoaktivne substance povzročajo, da se v določenem področju možganov poveča
sproščanje kemičnega prenašalca – dopamina, ki sproži nastanek občutka »ugodja«.
Občutek zadovoljstva pa mami posameznika, da nadaljuje z jemanjem mamila.
KAKO DELUJEJO POSAMEZNA MAMILA IN TVEGANJE PRI JEMANJU
ALKOHOL deluje na prenašalne sisteme v možganih tako, da zmanjša stimulatorno
živčno aktivnost in poveča inhibitorno. Učinkovanje alkohola se stopnjuje od prvega
kozarca, ki povzroči dobro voljo in sproščenost, nadaljnje uživanje pa vodi do zaspanosti
in izgube zavesti. Slednje je vzrok, zakaj policija tako strogo nadzira opitost voznikov in
zakaj to podpirata zakonodaja in civilna družba. Nekateri posamezniki postanejo pod
vplivom alkohola napadalni in nasilni, eden od desetih rednih uživalcev alkohola pa
postane zasvojen. Dolgotrajno redno uživanje alkohola povzroča bolezni – predvsem jeter
in živčevja.

22
NIKOTIN je aktivna snov v vseh tobačnih izdelkih. Nikotin stimulira fiziološke mehanizme,
odgovorne za budnost. Zaradi tega ne preseneča, ko kadilci pravijo, da jim cigarete
izboljšajo zmožnost koncentracije in jih hkrati pomirjajo. Težava je v tem, da ima nikotin
velik potencial za nastanek zasvojenosti. Nikotin ogroža dihala. Dolgotrajna izpostavljenost
dihal tobačnemu dimu lahko povzroči pljučnega raka ter druge bolezni dihal, srca in ožilja.
KANABIS je ime rastline, katere posušene liste, stebla, semena in cvetove poznamo tudi
kot marihuano. Kanabis je, če se ga pravilno uporablja, zelo učinkovito in varno zdravilo.
Je pa tudi strup, ki deluje sproščujoče, izboljša počutje ter povzroča sanjam podobno
stanje, ko drugače zaznavamo zvoke, barve in čas. Večji odmerki povzročijo neprijetne
panične reakcije. Kadilci kanabisa pogosteje zbolijo zaradi bolezni dihal. Nekateri podatki
kažejo na to, da pogostejše kajenje kanabisa lahko sproži duševno bolezen – pri
občutljivih posameznikih tudi shizofrenijo.
AMFETAMINI so sintetične snovi. Te snovi povzročijo sproščanje dveh prenašalcev v
osrednjem živčevju. Eden od njih je dopamin, kar razloži povečano budnost in izrazit
občutek ugodja, ki ga povzročajo amfetamini. Drug prenašalec je serotonin, ki tudi vpliva
na dobro počutje, povzroči pa tudi privide. Amfetamini so močni psihostimulansi in so v
večjih odmerkih nevarni.
HEROIN je sintetični derivat morfina, zdravila rastlinskega izvora. Heroin učinkuje na
živčne celice, ki za prenašalce uporabljajo endorfine. Ta sistem je pomemben za
nadziranje bolečine. Snovi, ki delujejo tako kot endorfini, so zelo učinkovita
protibolečinska zdravila. Zaužit heroin povzroči takojšen občutek ugodja. Ima veliko
zasvojitveno zmožnost. Ko se zasvojenost razvija, občutki ugodja hitro izzvenijo,
nadomesti pa jih stalno hlepenje po novem odmerku. Heroin je zelo nevarno mamilo, saj
že nekoliko zvečan odmerek lahko povzroči smrt.
KOKAIN je še ena snov rastlinskega izvora, ki povzroči zelo močne občutke ugodja ter
deluje psihostimulativno. Povzroči, da se v možganih povečata količini dopamina in
serotonina. Posamezniki, ki uživajo kokain, hitro postanejo nasilni. Povečan odmerek je
lahko usoden. Zasvojitveni potencial je visok, stroški zagotavljanja rednih odmerkov pa
veliko uporabnikov vodijo v kriminal.
Literatura:
 Prvi koraki v nevroznanost, znanost o možganih – Sinapsa – Slovensko društvo za
nevroznanost

23
Draga,
rad objel bi te,
stisnil k sebi te,
da začutil bi
vonj tvojega telesa.
Prijel bi te za roko,
stisnil k svojemu telesu,
da začutila bi
bitje mojega srca,
ki bije zate,
ljubezen moja neizpeta.
Na tvoje uho bi
zašepetal:
Rad te imam.
Moje srce trepeta,
Ker rado te ima.
Emil Kovačič

24
THIS SONG IS MY SONG
One day, I was walking down the street,
I met a lot of people on the street.
Some was good, some was bad, but I didn,t know who I will meet again.
And now this song goes like this:
»Get up, get down, music all around.«
People listen to the music, because music is for using.
Man don,t be mad, because the woman is sad.
Give her a flower, because flower is power.
Children mean a lot to you and me because this is our destiny.
You and I have a lot of energy in the sky.
This song is for both of us because this song is written in the stars.
This is so truth that I love you.
O baby, can,t you see, you are the only one for me.
Jure Jaklič

25
V STANOVANJSKI SKUPINI
PODGRAD VEZEMO
V Podgradu je stanovanjska skupina deklet. Naš dan se začne zjutraj, ko vse pospravimo,
skuhamo kosilo in naredimo kar je treba. V prostem času pa veselo vezemo prtičke. Poleg
mene štikajo še Tatjana, Katka, učiti pa se je začela tudi Snežna. Za vezenje sem se
navdušila v Društvu Vezi. Prve vbode sem naredila v DC Štorje. Kako se to dela, mi je
pokazala Grozdana. Zelo sem bila vesela, ko sem ugotovila, da jaz to lahko delam. Najprej
smo poiskale risbo, izbrale ustrezno blago in z indigo papirjem prerisale na blago. Meni je
lažje, da imam blago pripeto na okvir. Začetek vezenja je bil težak, zdaj pa so vbodi vedno
lepši.
Alenka Šmidt, stanovalka SS Podgrad
in strok.delavka Katja Mrzlić
Fotografije: Katja Mrzlić
Katka in Tatjana s svojimi prtički

26
LJUBEZEN MOJE MLADOSTI
Ko sonček zjutraj vstane, prebudim se iz nočne drame.
Še vedno čakam mojo Ano, da jo peljem v neznano.
Vem, da sanjam o njej zaman, a tako si vsaj polepšam dan.
Srček moj, bodi vedno ti z menoj.
Danes je dan žena,
ljubim te iz dna srca.
Vsak dan se spomnim nate okrog debate.
Ni nobene lepše od tebe, ustvarjene za mene.
Ko sva se spoznala, sva se samo smejala.
Veliko punc sem imel, vendar nobene nisem razumel,
le tebe sem rad imel!
Za mojo ljubezen Ano,

27
MOJA ENOLETNA
USTVARJALNA POT
O meni in moji ustvarjalnosti ste lahko že brali v 34. do 36. Številki Metuljčka, kjer sem vam
opisal mojo pot dela z glino. Od takrat pa se je pri meni zgodilo veliko novih ustvarjalnih zamisli.
Začel sem se namreč ukvarjati še z lesom in kamnom.
Najprej sem odkril strast do izdelovanja unikatnih izdelkov iz lesa; in sicer z rezbarjenjem.
Izdelal sem razne skrinjice, maske v afriškem stilu, Ostržke in fantazijsko ribo, ki si jo lahko
ogledate na vrtu v Stanovanjski skupini Divača.
Izdelke izdelujem iz neobdelanega materiala. Sproti dobim navdih in idejo, kako bo
izgledal končni izdelek. Tako so vsi moji izdelki unikatni.
Od kar sem del Krasa, pa sem se navdušil tudi nad delom z kamnom. Kot pravijo
domačini, sedaj tudi »tolčem kamen«. Moj prvi spoznavni dan z kamnom je bil pri
kamnoseku Gabrijelu v Štorjah. Pokazal mi je praktični prikaz dela z kamnom.
Z vztrajnim delom sem prišel do lepih izdelkov, pepelnikov, vazic ter nazadnje tudi mask.
Čutim, da najlepši izdelki še prihajajo.
Ob tej priliki bi se rad zahvalil vsem, ki mi pri mojem delu pomagajo: Žagarski obrat Senadole –
gospod Sašo Trošt, direktor, Kamnoseštvo Ražem d.o.o. -gospod Izidor Ražem, direktor,
kamnosek Gabrijel iz Štorij, Društvo »VEZI«.
Vlado Maršič, stanovalec SS Divača
in Mojca Mahnič
Lesena Ostržka Kamniti pepelnik

28
KUHARSKI UTRINKI IZ
STANOVANJSKE SKUPINE ILIR.BISTRICA
V stanovanjskih skupinah so stanovalci iz različnih vetrov, z različnimi navadami in tudi
različnimi recepti. V stanovanjski skupini Ilir. Bistrica je še posebej v navadi kuhanje
posebne jedi, ki so jo včasih kuhali za rudarje in vojake. Je enostavna, preprosta za
narediti in zelo okusna. Poizkusite tudi vi!
GRENADIRMARŠ
SESTAVINE ZA 4 OSEBE:
5 SREDNJE VELIKIH KROMPIRJEV
300 G TESTENIN (npr. POLŽKI)
2 STROKA ČESNA
2 SREDNJE VELIKI ČEBULI
100G PREŠANE SLANINE S POPROM
100G SUHEGA PRŠUTA
KROMPIR SKUHAMO V OLUPKU, GA OLUPIMO IN NAREŽEMO.
DAMO KUHAT TESTENINE.
NA OLJU ALI MASTI PREPRAŽIMO ČEBULO,ČESEN DO ZLATO RUMENE BARVE TER
DODAMO NA KOCKE NAREZANO SLANINO IN PRŠUT.
NA PREPRAŽENO ČEBULO IN OSTALE SESTAVINE NAREŽEMO KROMPIR IN TESTENINE,
VSE SKUPAJ ŠE PRAŽIMO PRIBLIŽNO 10 MINUT. NA KONCU DODAŠ POPER IN SOL PO
OKUSU.
DOBER TEK!
Emil Kovačič, SS Ilir.Bistrica in
Mateja Rutar, strok.delavka
Grenadir marš je stara jed, ki jo poznajo predvsem narodi centralne Evrope. Nastal naj bi v času
napoleonskih vojn, ko so se iznajdljivi kuharji spomnili, da se lahko skupaj zmeša kuhano testo
pripravljeno iz moke ter kuhan krompir. V Sloveniji se je grenadir marš zelo udomačil predvsem v
Zasavju in jo imamo za staro knapovsko jed. Poznajo pa grenadir marš tudi v drugih predelih
Slovenije in nekdanje Jugoslavije. V Srbiji velja kot tradicionalna sremska jed, je pogosta jed
gradiščanskih Hrvatov v Avstriji ter tudi purgerska jed Hravtov na ozemlju današnje Hrvaške.
V grenadirmarš se lahko
nareže tudi govedina iz juhe,
hrenovke, ocvirki ali kakšen
drug ostanek mesa.

29
V društvu »VEZI« čez celo leto organiziramo razne prireditve, dogodke,
praznovanja, izlete,... Na te prireditve povabimo vse naše uporabnike, njihove svojce,
člane in članice lokalnih skupnosti. Pri tem se uporabniki družijo med seboj,
spoznavajo nove ljudi, znamenitosti, zunanji člani lokalne skupnosti pa spoznavajo
naše delo in poslanstvo.

30
TURNIR V PIKADU
V DC ILIR. BISTRICA
V mesecu februarju je v dnevnem centru društva »Vezi« v Ilirski Bistrici potekal turnir v pikadu.
Udeležba je bila zelo velika. Turnirja so se udeležili stanovalci stanovanjskih skupin in
uporabniki dnevnih centrov društva »Vezi«. Da pa bi bilo vzdušje še boljše, so se turnirja poleg
tekmovalcev udeležili tudi navijači, ki so skupaj s tekmovalci uživali v druženju in napetem
tekmovanju.
V spretnosti metanja puščic v pikado se je pomerilo dvanajst tekmovalcev, kateri so se v
predhodnem žrebanju razvrstili v šest parov. Tekmovanje je potekalo tako, da so se
tekmovalci tekom igre izločali, glede na zadeto število točk. Prvo mesto na turnirju je
osvojil Izidor Mencinger, drugo mesto je pripadalo Zvonku Oblaku, s tretjim mestom pa se
je moral zadovoljiti Marko Ukmar. Vsi trije zmagovalci so za dosežen trud na koncu
tekmovanja dobili tudi priznanja.
Kljub tekmovalnemu vzdušju je tega dne med prisotnimi člani društva »Vezi« prevladalo
prijetno druženje, ob katerem smo se nasmejali, se medsebojno spoznavali in delili dobro
voljo.
Vsi smo bili najboljši in enkratni!
Marina Primc in člani DC Ilirska Bistrica
Foto: Marina Primc
3.mesto: Marko, 1.mesto: Izidor, 2.mesto: Zvonko

31
ČLANI DRUŠTVA »VEZI« NA TEČAJU
ITALIJANSKEGA JEZIKA
Ljudska univerza v Sežani nas je v okviru projekta »Izvajanje programov splošnega neformalnega
izobraževanja odraslih«, ki sta ga financirala Ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in
šport ter Evropska unija – Evropski socialni sklad, povabila k sodelovanju na izobraževalno
aktivnost »Naučimo se italijansko«.
V 50-urni tečaj italijanskega jezika, ki se je pričel 4. Februarja 2013, se je vključilo 10
uporabnikov Društva »Vezi« in 2 uporabnika SVZ Dutovlje. Tečaj, ki je potekal dvakrat
tedensko, ob torkih in četrtkih po dve šolski uri, je izvajala ga. Kristina Maver in nad
katerim so bili udeleženci navdušeni, saj so se naučili veliko novega, poleg tega pa jim je
popestril njihov vsakdan. Predavanja, ki so bila zelo zanimiva in poučna, pa niso potekala
le v učilnici, ampak tudi zunaj nje, saj so se udeleženci lahko preizkusili tudi v kuharski
delavnici poimenovani »Kuhajmo po italijansko« , ki je potekala v prostorih Dnevnega
centra društva »Vezi« v Štorjah.
»Kuhajmo po italijansko« - kulinarična delavnica v DC Štorje

32
Ker so bila predavanja zaradi slabega vremena nekajkrat odpovedana, se je tečaj zaključil
21. maja 2013.
Tako kot se ob vsakem zaključku izobraževalnega tečaja spodobi, sta s svojim obiskom
udeležence tečaja italijanskega jezika prijetno presenetili direktorica ljudske univerze
ga. Aljana Resinovič in organizatorka izobraževanja ga. Andreja Furlan Miklobušec,
ki sta jim skupaj s predavateljico go. Kristina Maver zaželeli veliko uspehov in sreče na
njihovi nadaljnji življenjski poti. Za konec je predavateljica ga. Kristina Maver skupaj z
direktorico vsakemu udeležencu tečaja italijanskega jezika z iskrenimi čestitkami in
stiskom roke podelila Potrdilo o opravljenem 50 urnem tečaju italijanskega jezika.
V zahvalo za prijetno druženje je predstavnica Društva »VEZI« Sabina Polh v imenu
Društva »Vezi« in udeležencev tečaja predavateljici Kristini Maver izročila publikacijo
društva Metuljček, Koledar 2013 in ročno izdelane okraske, ki so jih pripravili naši
uporabniki.
Pripravila:
Vesna Maslič
Avtorji fotografij: Sabina Polh, Karmen Margarit
Pozimi me je Katja vprašala, če bi hodila na tečaj italijanščine.
Bila sem vesela, ker se rada učim jezike. Tečaj smo imeli v
Sežani 2 krat na teden. Tam je bilo zelo zanimivo. Ker se je
ura začela ob 8h, sem morala že zgodaj vstati, da sem se s
šolskim avtobusom peljala v Sežano. Ko smo se učili, je bilo
zelo zabavno. Učili smo se od pozdravov, do glagolov,
naročanja v restavraciji, abecede… Besede smo se učili tako,
da smo ugibali vislice. Vsak teden sem komaj čakala, da bodo
dnevi, ko bom šla spet na italijanščino.

33
KREATIVNE DELAVNICE –
SKUPINSKA PUSTNA MASKA
V Društvu za duševno zdravje in kreativno preživljanje prostega časa »VEZI« vsako
leto v sodelovanju z zaposlenimi in uporabniki iz dislociranih enot Sežana –
Socialno varstvenega zavoda Dutovlje, ročno izdelamo izvirne pustne maske. Letos
smo se odločili, da se našemimo v štiriperesne deteljice in dimnikarje.
Že v začetku januarja smo se lotili izdelovanja skupinske maske, v okviru kreativnih
delavnic Dnevnega centra Štorje, v sodelovanju s stanovalci dislociranih enot iz Sežane.

34
Menim, da prav vsakdo od nas globoko v sebi skriva ustvarjalno žilico, le treba jo je
prebuditi, če si to dovolimo in si upamo. Včasih nam ustvarjalnost vzpodbudi nek dogodek,
trenutek, nemalokrat pa tudi kakšna oseba. Ker so kreativne delavnice v dnevnih centrih
del našega vsakodnevnega programa, skušamo to ustvarjalnost uporabnikom priklicati tudi
zaposleni ter jim na takšen način pomagamo pri izražanju samega sebe ob sočasnii
sprostitvi in kakovostnemu preživljanju prostega časa.
Ustvarjalnost pa lahko pomeni tudi iznajdljivost in varčnost, kot se je izkazalo tudi pri letošnjem
oblikovanju skupinske pustne maske.
Seveda, skupinska maska mora biti lična, izvirna, a obenem tudi stroškovno sprejemljiva.
To smo v Dnevnem centru Štorje dokazali tudi letos. Najprej smo potrebovali idejo, kaj bi
lahko kot skupina predstavljali in ideja je kaj hitro padla, saj smo se želeli preleviti v nekaj
pozitivnega.
Na osnovi skupinskega posvetovanja in upoštevanja želja uporabnikov smo se odločili kar za
štiriperesne deteljice. In kreiranje naše pustne podobe se je pričelo…
Natančno izrezovanje deteljic iz spužve – David in Tatjana

35
Za oblikovanje deteljic smo uporabili kar odpadno peno, nanjo vrisali njihovo štiriperesno
obliko, jih izrezali ter nato pobarvali z razredčeno zeleno barvo in maska je bila v kratkem
času gotova. Združili smo iznajdljivost, ustvarjalnost in varčnost.
Žal je naše letošnje pustovanje preprečila obilna pošiljka snega, a mogoče bomo deteljice
Društva »Vezi« delile srečo naokrog naslednje leto.
Sabina Polh
z obiskovalci DC Štorje
Avtor fotografij: Karmen Margarit
Alenka pri barvanju deteljic v zeleno

36
SKRBIMO ZA ZDRAVJE –
ČLANI »VEZI« HODIMO NA FITNES
V Domu starejših občanov v Ilirski Bistrici so nam omogočili, da lahko v njihovih fitnes
prostorih stanovalci Stanovanjske skupine Ilir. Bistrica in uporabniki Dnevnega centra Ilir.
Bistrica, uporabljamo njihove fitnes pripomočke.
Vsak ponedeljek v tednu nas v fitnes pospremi prostovoljka Martina, tam telovadimo
približno eno uro. Vsak po svojih zmožnostih dvigujemo uteži, vozimo kolo, hodimo po
traku za hitro hojo.
Po vajah se vrnemo kar utrujeni do DC Bistrica in se še pogostimo s kavico ali s čajem, da
si povrnemo moči, potem pa se uporabniki stanovanjske skupine vrnemo na kosilo v
stanovanjsko skupino.
Emil Kovačič, SS Ilirska Bistrica
in Mateja Rutar, strok.delavka
Foto: Valerijo Jurca
Branko, Emil in Martina – kdo zdrži dlje?

37
Zgleda lahko, ampak je težko. …1,2…1,2…
Še pet, pa jih bo deset. Nasmeh za uspeh
V imenu vseh uporabnikov se zahvaljujemo Domu starejših občanov Ilirska Bistrica
za uporabo njihovega prostora.
RAZVOJ BODYBUILDINGA:
Začetki bodybildinga segajo v 19.stoletje.Takrat je bil ideal simetrično atletsko grajeno
telo, kot so ga častili v antični Grčiji. Nato pa je šel razvoj k vse večjemu poudarku na
mišični masi.
Pri tekmovalnem bodybuildingu obstaja več kategorij, katerih osnova sta višina in teža
tekmovalcev. Na tekmi sodniki ocenjujejo tekmovalce po naslednjih kriterijih:
- masa, definicija, proporcija, simetrija in nastop na odru.
Trening poteka na trenažerjih in prostih utežeh, njegov namen pa je obremeniti mišico
do te mere, da bo stimulirana njena rast.
Med treningom je potrebno zaužiti dovolj kalorij ter ohranjati ustrezno razmerje med
beljakovinami, ogljikovimi hidrati in metabolizmom.
Fran Kragelj, SS Divača in Barbara Uljan

38
PUSTNA DELAVNICA Z
VRTCEM JOŽEFE MASLO
ILIRSKA BISTRICA
Človek naj bi imel v vsakem obdobju svojega življenja možnost, da se druži, živi in sodeluje z
vsemi generacijami.
Medgeneracijsko sodelovanje prinaša novo kvaliteto življenja sodelujočemu, zagotavlja
občutek sprejetosti, varnosti in smiselnosti, utrjuje in širi socialne mreže, lajša osamljenost
ter krepi duševno in telesno zdravje, pomeni konkretno pomoč.
Da bi bili dnevi v pričakovanju pusta še bolj prijetni in zanimivi, so nas v mesecu februarju
v prostorih dnevnega centra društva »Vezi« obiskali malčki in njihove vzgojiteljice iz
vrtčeve skupine »Pikapolonice«. Skupaj smo ustvarjali in se družili v delavnici, ki je bila
pustno obarvana. Vsak otrok si je z našo pomočjo izdelal svoj pustni klobuček in pustna
očala. Otroci so bili nad pustnimi izdelki navdušeni. Celotna delavnica je potekala v
ustvarjalnem, veselem in pustno nagajivem vzdušju.
Vsi skupaj se veselimo naše naslednje skupne delavnice.
Marina Primc in člani DC Ilir.Bistrica
Fotografije: Marina Primc
…klobučki nastajajo… Skupna fotografija z mentorji

39
SANKANJE NA MAŠUNU
V okviru projektov, ki jih izvajamo v programu Mreža dnevnih centrov, smo se 27.2.13 odpravili
na sankanje na Mašun pri Knežaku.
Cilj tega projekta je izboljšanje psihofizičnega počutja in duševnega zdravja nasploh,
kvalitetnejše preživljanje prostega časa ter vzpodbujanje samoiniciativnosti, druženja in
medsebojne podpore. Naši stanovalci in obiskovalci dnevnih centrov si zaradi slabih
finančnih možnosti s težavo privoščijo zimovanje, zato imajo v okviru našega društva na
razpolago tudi to možnost. Gibanje, še posebno na svežem in čistem zraku, ter sproščeno
vzdušje in možnost druženja, pozitivno vpliva na vsakega posameznika.
Letos, za razliko od prejšnjih let, je bilo snega obilo, zato smo se dobre volje odpravili na
sneg. Prejšnja leta smo iskali zaplate snega, letos pa je narava poskrbela, da nam to ni
bilo potrebno, saj je bilo snega že po cesti več kot dovolj. Kljub pravemu zimskemu
vremenu, smo se veliko sankali, nato pa se ogreli z čajem in dobrim kosilom v gostišču
Mašun.
Ob tej priliki se gostišču Mašun najlepše zahvaljujemo, ker so nam omogočili preživeti dan v
zimski idili.
Mateja Rutar, strok.delavka
Druženje na snegu

40
Za užitek je potrebno tudi »garati«
Vas tudi kaj zebe?
Spust po hribčku Veselje na snegu
UTRINKI IZ PRELEPE ZASNEŽENE NARAVE

41
MARČEVSKO PRAZNOVANJE
V DRUŠTVU »VEZI«
Po dolgi zimi smo vsi že težko pričakovali pomlad. Četudi je vreme še ni napovedalo, je
končno nastopil vsaj prvi pomladni mesec. In marca se res dogaja, naj naštejemo kaj vse
smo marca praznovali:
 8. marec- dan žena
 10. marec- 40 mučenikov
 20. marec- prvi dan pomladi
 25. marec- materinski dan
 31. marec- Velika noč (izjemoma)
Mi smo naše praznovanje umestile na sredino meseca marca in sicer 12.03.2013.
V Postojno smo povabili vse stanovalce iz drugih enot, stanovanjskih skupin in dnevnih
centrov. Povabilu so se z veseljem odzvali v kar velikem številu. V veliki učilnici v dijaškem
domu smo pripravili pogostitev in kratek program.
Najprej smo se vsi skupaj odpravili na ogled Notranjskega muzeja. Muzej na tej lokaciji
deluje šele od leta 2011. Prej muzej ni imel lastnih prostorov, sedaj pa je v lepo
obnovljenih prostorih več stalnih zbirk in občasne tematske postavitve. V času našega
obiska so prikazovali delo in življenje znanega postojnskega fotografa Jakoba Zirmann, ki
je bil odličen, inovativen in podjeten fotograf. Le malo je v Sloveniji fotografov, ki so uspeli
z znanjem in iznajdljivostjo ohraniti dejavnost 90 let in 70 let na isti lokaciji. Tako še danes
deluje v Postojni foto atelje Zirmann- Murovec.
Zanimiv je bil tudi prikaz podzemnega sveta in raznega promocijskega materiala o Postojni
in Postojnski jami.
Ogledali smo si še druge razstavljene predmete in se slikali z mogočnim medvedom v avli
muzeja.
Z zanimanjem smo prisluhnili predstavitvi fotografske zgodovine v Postojni

42
RAZSTAVNI EKSPONATI V NOTRANJSKEM MUZEJU

43
Potem smo se vrnili v dijaški dom, kjer nas je pričakala kava in pecivo, ki so ga stanovalci
spekli na enotah. Za prijetno popestritev druženja so poskrbeli naši nastopajoči. Najprej je
nastopila skupina dijakinj z energičnim plesom, katerega smo vsi z zanimanjem
spremljali, nato pa so nastopili še naši recitatorji Emil, Sergio in Valerijo.
Prostor je bil lepo okrašen z pomladno dekoracijo.
Pogostili smo se še z obloženimi kruhki in dobro domačo oranžado, ki so jo pripravili
marljivi stanovalci iz SS Postojna.
V zgodnjih popoldanskih urah smo se polnih lepih vtisov poslovili in odpravili vsak na svoj
konec.
Zapisala: Ester Ržen, strokovna sodelavka
Avtorji fotografij: Valerijo Jurca, Ester Ržen
Plesni nastop dijakinj SGLŠ- zdravstveni programi
Recitatorji Društva »VEZI«: Sergio Popović, Emil Kovačič in Valerijo Jurca

44
REFLEKSOTERAPIJA V »VEZEH«
V sklopu rednih aktivnosti Društva za duševno zdravje in kreativno preživljanje prostega
časa VEZI je uporabnike dnevnega centra Štanjel nekaj dni pred praznikom Velike noči
obiskala refleksoterapevtka Lilijana Abram iz Komna. Dogodek je potekal v prostorih pred
kratkim prenovljenega dnevnega centra Štanjel, v katerega so bili vabljeni tudi uporabniki
ostalih dnevnih centrov in stanovanjskih skupin Društva VEZI. Dogodka so se tako
udeležili stanovalci SS Gorjansko, SS Divača ter uporabniki DC Štorje.
Vsi smo bili prijetno presenečeni nad uporabnostjo znanja in veščin refleksoterapije, ki jim jih je
posredovala prostovoljka Društva VEZI ga. Lilijana Abram.
V dobri uri časa nas je popeljala v svet refleksoterapije in preko masaže roke dodobra
obdelala vse naše vitalne organe. Znano je namreč, da je refleksna masaža dlani (in
stopal) preventivna in komplementarna terapija za vzdrževanje zdravja, pomaga pa tudi pri
celi vrsti težav. Lahko nam namreč lajša bolečine in težave s hrbtenico, sprošča napetost v
mišicah, razbremeni težave v zvezi s stresom in še marsikaj. Kot nam je pokazala
refleksoterapevtka, s to vrsto masaže delujemo na cel kup različnih refleksnih točk, ki se
nahajajo na dlani, katere s pritiskom, kroženjem in sistematičnimi prijemi avtomatsko
aktiviramo.
Uporabniki so se postavili v dvojice in sledeč navodilom refleksoterapevtke drug drugemu
na različne načine masirali roke. Prikazano in naučeno so nato ponovili še na lastnih
rokah. Ker je delavnica z refleksoterapevtko vedno zelo prijetno in poučno srečanje, so se
pri Društvu VEZI odločili, da bodo nadaljevali z nizom tovrstnih dogodkov.
Člani Društva VEZI se zahvaljujemo refleksoterapevtki Lilijani Abram za čas,
ki si ga je vzela za nas, pa tudi za znanje, ki ga je z nami delila.
Andreja Kobal in Primož Sturman, DC Štanjel
Avtor fotografij: Nataša Varšek Furlan

45
MEDGENERACIJSKA DELAVNICA
V VRTCU DUTOVLJE
V Dnevnem centru društva Vezi v Štorjah smo se tudi letos z veseljem pripravili na sodelovanje
z Vrtcem Dutovlje, za tradicionalno delavnico, ki jo izpeljemo v pomladanskih dneh, tokrat je
bila na ponedeljek, 18.3.2013.
Letošnja tema je bila prvi znanilci pomladi. Iz papirja smo izdelovali zvončke in
trobentice, ter z njimi okrasili velik pano v večnamenskem prostoru v Vrtcu Dutovlje.
Nekateri smo zgibali cvetke, drugi so rezali liste in stebla, spet tretji pa so vse skupaj
zlepili, da so nastali unikatni zvončki. Tako mi, kot tudi otroci z vrtca smo zelo uživali pri
spoznavanju novih veščin zgibanja barvnega papirja, ki nam lahko olajša delo pri
oblikovanju raznih oblik, ter nas pripelje do čudovitih izdelkov, ki jih lahko uporabimo za
dekoracijo prostorov. Vrtcu Dutovlje se zahvaljujemo za prijaznost in sladko
pogostitev, ki so jo v vrtcu pripravili ob našem obisku.
Pa poglejmo kako lahko iz papirja naredimo zvonček, lahko pa tudi tulipan, le barvo
papirja prilagodimo cvetlici.
Nataša Varšek Furlan in člani DC Štorje
Foto: Nataša Varšek Furlan
VIR:
http://www.cicibanklub.si/active/sl/home/svastara/kratkocasnik/detalji/_params/newsplus_news_id/12245/s_list_offset/0.html

46
V VRTCU ŠTANJEL
Sodelovanje z različnimi ustanovami je v Društvu Vezi že ustaljena praksa. V Dnevnem centru
društva Vezi v Štanjelu smo se odločili, da obiščemo vrtec Štanjel in skupaj z njimi prikličemo
pomlad.
Dogovorili smo se, da jih obiščemo v torek, 19.03.2013, ter skupaj izvedemo delavnico,
na kateri bomo izdelovali rožice iz spužve, ki jih bodo v vrtcu uporabili za okrasitev njihovih
prostorov. Po jutranji telovadbi smo se sprehodili do vrtca Štanjel, kjer so nas delavke
vrtca pričakale z velikim navdušenjem, ter nas gostoljubno sprejele. Čakalo pa nas je
pravo presenečenje, igrica z naslovom ISKANJE POMLADI. Igrico sta izvedli delavki vrtca
Štanjel in moramo priznati, da smo bili gledalci, tako mi iz Društva Vezi, kot tudi otroci iz
vseh enot vrtca Štanjel zelo navdušeni. Po igrici pa smo pričeli z izdelovanjem rožic.
Razdelili smo se na več skupin, saj smo strigli, barvali ter lepili. Uživanje v striženju in
barvanju z različnimi barvnimi odtenki v družbi otrok je bilo za nas prav posebno doživetje.
Zelo nas je razveselila preprosta želja otrok, ki so nas ob našem odhodu prosili, naj še kaj
pridemo, pa kar za cel dan.
Dragi otroci, v vaši družbi nam je vedno lepo in z veseljem se bomo še vrnili.
Avtorica besedila in fotografij:
Nataša Varšek Furlan
DAVID UKMAR, DC Štorje: Odšli smo na obisku v vrtcu Štanjel, tam so nas zelo lepo sprejeli in postregli s
toplim čajem. Priredili so lutkovno predstavo, ki so jo odigrali vzgojiteljici vrtca. Naslov igre se je glasil:
ISKANJE POMLADI. Nastopal je zajček in medved. Iskala sta pomlad med otroki. Igrica mi bo ostala v lepem
spominu. Imeli smo tudi ustvarjalno delavnico.
VILI SAMEC, DC Štanjel: Marko in Vili sva šla od doma ob pol devetih in prišla v Štanjel deset pred deveto.
Popili smo kavico in nato šli v vrtec Štanjel. Otroci so nam naredili topel sprejem s pesmijo in igro. Z otroci smo se
družili in barvali. Prav fletno smo se imeli.
TADEJA GODNIČ, DC Štanjel: Imela sem se lepo. Barvala sem listke za rože v zeleno barvo.
Igrica »ISKANJE POMLADI« v izvedbi
VVZ Štanjel
Strižemo, barvamo, lepimo... in nastale so
rožice

47
OTVORITEV RAZSTAVE ZORANA KRANJCA –
FANTaZIJA NA OBČINI SEŽANA
Društvo za duševno zdravje in kreativno preživljanje prostega časa
»VEZI« je v sodelovanju z dislocirano enoto Socialno varstvenega
zavoda Dutovlje v prostorih Občine Sežana organiziralo otvoritev
Zoranove prve samostojne slikarske razstave FANTaZIJA.
»Ko slikam slikam iz svoje duše, moje slike to tudi odražajo«.
…. to so besede Zorana Kranjca, stanovalca DE Sežana, ki se je jeseni v letu 2011
pridružil programu Društva za duševno zdravje in kreativno preživljanje prostega časa
»VEZI« - Mreža dnevnih centrov - DC Štorje. Čeprav njegovo ustvarjanje sega daleč v
najstniška leta, je po dolgem času našel pravi izziv prav v Dnevnem centru »Vezi« v
Štorjah.
Slikanje je eno izmed najbolj naravnih, neposrednih in psihološko zanimivih oblik izražanja
in komuniciranja s seboj in okolico. S sliko ali risbo ČLOVEK odkriva svet notranjega
doživljanja in videnje zunanjega sveta. »ljudje z besedo predajamo drug drugemu svoje
misli, z umetnostjo pa ljudje drug drugemu predajamo svoja čustva«.
Naši programi so usmerjeni v večanje moči uporabnikov za vsakdanje življenje.
Uporabnikom nudimo podporo v smeri vključevanja in samoorganiziranja. Tudi z Zoranom
ni bilo nič drugače. Podprli smo ga, da je zbral pogum in začel razmišljati v smeri
vključevanja na malo drugačen način – s svojo prvo samostojno razstavo slik.
Otvoritvi je sledil kratek kulturni program, kjer so se predstavili člani Društva »VEZI« ter
mešani Pevski zbor DE Sežana, ki ga sestavljajo tako stanovalci kot delavci DE Sežana.
Pod vodstvom ge. Karmen Jeranče prepeva 16 članov. Zbor se sestane ob posebnih
priložnostih, z namenom popestritve posameznih dogodkov. Na prireditvi so se nam
predstavili z pesmijo Ta vlak in Le vkup uboga gmajna.
Zoran meni, da » Krog ni krog, če ni pobarvan«. Zatorej razmislimo vsak o svojih izbirah in
naredimo KROG, ki bo pisan za množico različnih ljudi.
Ob tej priložnosti se gospodu županu in celotni občinski upravi iskreno zahvaljujemo.
Karmen Margarit in obiskovalci DC Štorje
Zoran je tudi član mešanega
Pevskega zbora DE Sežana

48
15. SEJA OBČNEGA ZBORA DRUŠTVA »VEZI«
V DNEVNEM CENTRU ŠTORJE
Društvo »VEZI« je imelo v četrtek, 28.3.2013, 15. sejo občnega zbora. Najprej smo
pregledali zapisnik 14. seje, nato izvolili delovno predsedstvo (zapisnikarja in
overovatelje). Na občnem zboru so predsednica Vida Mesar, sekretarka mag. Katarina
Tomažič in računovodkinja Nika Galič Poženel poročale o poslovanju društva »VEZI« in
kakšne načrte imamo v društvu za prihajajoče obdobje.
Predstavniki Sveta uporabnikov vsake enote so podali predloge, ki so jih zbrali skupaj z
ostalimi uporabniki. Predlogi so bili oblikovani na podlagi želja, skupnih interesov, mnenj
slehernega uporabnika. Potrebe po novih pripomočkih in stvareh, s katerimi bi si olajšali
vsakdanje življenje, so se kar vrstile: od nabave opreme oziroma manjkajočih elementov v
stanovanjskih skupinah ter ostalih potrebnih stvareh, ki bi bile dobrodošle pri opravljanju
vsakodnevnih hišnih opravil.
Tina Bratuš, dipl.soc.del
Predsednica Vida Mesar, sekretarka mag. Katarina Tomažič in Nika Galič Poženel
Člani Društva »VEZI«

49
SPOMLADANSKE AKTIVNOSTI
V DRUŠTVU »VEZI«
… pomlad,… je nov začetek, je brstenje tulipanov in narcis, je veliko oranžno jutranje sonce, je
žvrgolenje ptičkov, je prebujanje dreves, je ena sama sreča in zato jo mi delimo z Vami vsemi,…
V mesecu marcu smo v Programu Mreža dnevnih centrov izvedli številne kreativne
delavnice: šiviljske, delavnice keramike v sodelovanju s prostovoljko Tjašo Remec,
delavnice izdelovanja nakita v sodelovanju s prostovoljko Nino Kramar Cverle,
kulinarične delavnice v sodelovanju z Almo Švagelj, delavnico izdelovanja različnih
spomladanskih rož, vsak torek smo se družili na skupini za samopomoč, preizkusili
smo se tudi v aranžersko-cvetličarskih spretnostih.
Glede na to, da je v mesecu marcu kar nekaj praznikov, smo se v društvu »VEZI« odločili,
da jih tradicionalno združimo in obeležimo v enem dnevu. Prihajajočo pomlad smo tako
naznanili s praznovanjem Dneva žena, Dneva mučenikov in materinskega dne. Ob tej
priložnosti smo obiskali Notranjski muzej v Postojni in se družili ob kulturnem programu, ki
smo ga sooblikovali skupaj z dijakinjami SGLŠ iz Postojne.
V naslednjih dneh smo obiskali VRTEC DUTOVLJE, kjer smo izvedli tradicionalno
medgeneracijsko delavnico na temo prvi znanilci pomladi. Iz papirja smo izdelovali
zvončke in trobentice, ter z njimi okrasili velik pano v večnamenskem prostoru. Spoznavali
smo nove veščine zgibanja barvnega papirja, ki nam lahko olajša delo pri oblikovanju
raznih oblik, ter nas pripelje do čudovitih izdelkov, ki jih lahko uporabimo za dekoracijo
prostorov. Pomlad smo prinesli tudi v VRTEC V ŠTANJELU, kjer nas je čakalo pravo
presenečenje, igrica z naslovom ISKANJE POMLADI. Po igrici pa smo pričeli z
izdelovanjem rožic. Druženje ob kreativnem ustvarjanju v družbi otrok je bilo za nas vse
prav posebno doživetje.

50
Naši programi so usmerjeni v večanje moči uporabnikov za vsakdanje življenje. Uporabnikom
nudimo podporo v smeri vključevanja in samoorganiziranja.
In v ta namen smo podprli Zorana Krajnca in v sodelovanju z dislocirano enoto Sežana
Zavoda Dutovlje v prostorih Občine Sežana organizirali otvoritev njegove prve
samostojne razstave FANTaZIJA.
Nekaj dni pred praznikom Velike noči nas je obiskala naša prostovoljka refleksoterapevtka
Lilijana Abram iz Komna. Izobraževalna delavnica refleksoterapije - MASAŽE ROK je
potekala v prostorih prenovljenega dnevnega centra v Štanjelu. Vsi so bili prijetno
presenečeni nad uporabnostjo znanja in veščin refleksoterapije, ki jim jih je posredovala
ga. Lilijana Abram. Tudi v mesecu aprilu načrtujemo različne delavnice razdeljene v več
sklopov. Program delavnic bo mesečno objavljen na spletni strani društva. Z uporabo
različnih tehnik in materialov bo uporabnikom programa omogočeno kreativno izražanje. Z
nastalimi izdelki se bomo predstavljali v skupnosti in tako promovirali Programe društva,
duševno zdravje in zmanjševali stigmo.
Vse zainteresirane vabimo, da nas obiščete v prostorih Dnevnega centra Štorje ali
pokličete na 05 768 52 00. Veselimo se druženja z vami.
Avtorica članka in fotografij:
Karmen Margarit, univ.dipl.soc.del.
Strok.vodja programa Mreža dnevnih centrov
Zoran s strok.delavko SVZ Dutovlje
Urško in strok.delavko Društva
»VEZI« Karmen S sorodniki in direktorico SVZ Dutovlje

51
PLESNA DELAVNICA
V DC ŠTORJE
V Dnevnem centru Štorje se je porodila želja, da obudimo plesne korake HIP HOPA in se
sprostimo v ritmih glasbe. Željo smo kaj hitro realizirali, saj nam je naša prostovoljka in
plesna koreografinja Kristina Fabijan z veseljem priskočila na pomoč, da smo pod
njenim strokovnim vodstvom obudili naše plesne korake. Navdušeni nad znanjem, ki smo
si ga pridobili na predhodnih plesnih delavnicah, smo našo koreografijo še dopolnili z
učenjem novih, nam še neznanih, plesnih korakov. Zadovoljstvo na koncu delavnice je bilo
nepopisno. Ob zaključnem vzkliku v pozdrav, smo si obljubili, da se kmalu spet zavrtimo v
ritmih hip hopa.
Ples je vrsta izražanja, umetnosti in zabave. Ples je govorica telesa, ki se izraža skozi ritem glasbe
in lahko predstavlja stil človekovega življenja, kajti z vsakim gibom se v človekovi duši ustvarja
zadovoljstvo. Ples je del kulturne izobrazbe vsakega posameznika in je kultura posameznega
naroda. Ples je tudi umetnost in hkrati šport, v katerem se prepleta usklajenost dveh ali več teles.
Nekoč je bil ples vezan na religijo in njene običaje, z razvojem kultur je postal še oblika zabave
sprva majhnih skupin, kasneje pa način preživljanja prostega časa velikih množic.
(http://sl.wikipedia.org/wiki/Ples)
Nataša Varšek Furlan in obiskovalci DC Štorje
Uživali smo v plesnih ritmih in se hitro naučili
korakov
Z nami je zaplesala tudi sekretarka Katarina
Tomažič

52
MEDGENERACIJSKO DRUŽENJE
Z VRTCEM JOŽEFE MASLO
V ILIRSKI BISTRICI
Člani društva »Vezi« smo v spomladanskem mesecu aprilu obiskali Vrtec Jožefa Maslo. Z
željo po ustvarjanju, druženju in pristnih medsebojnih odnosih, smo se skupaj z otroci in
njihovima vzgojiteljicama iz skupine Pikapolonice zbrali na spomladanskih delavnicah.
Združili smo domišljijo, dobro voljo, ter spretne roke in izdelali čudovite cvetove
spomladanskih rož iz krep papirja, s katerimi smo okrasili igralnico v vrtcu. Ob koncu
srečanja so nam razigrani otroci zapeli nekaj pesmic, skupaj z njimi pa smo tudi zaplesali.
Vzgojiteljica Helena in njena pomočnica Anja pa sta nas postregli s čajem in piškoti. V
društvu »Vezi« si v prihodnje želimo še veliko takih projektov.
Pri medgeneracijskem povezovanju gre za povezovanja med generacijami, predvsem gre
za medčloveški odnos in uresničevanje medgeneracijske solidarnosti v današnjih
družbenih razmerah.
Ko govorimo o sožitju generacij, imamo v mislih sožitje med mladimi, srednje starimi in
starimi, vendar tudi sožitje različnih generacij starih med seboj. Medgeneracijsko
sodelovanje prinaša novo kvaliteto življenja sodelujočemu, zagotavlja občutek
sprejetosti, varnosti in smiselnosti, utrjuje in širi socialne mreže, lajša osamljenost
ter krepi duševno in telesno zdravje, pomeni konkretno pomoč. Človek naj bi imel v
vsakem obdobju svojega življenja možnost, da se druži, živi in sodeluje z vsemi
generacijami.
Marina Primc in člani DC Ilir.Bistrica

53
DRUŠTVO »VEZI«
NA DNEVU ZA SPREMEMBE
Slovenska filantropija je s številnimi prostovoljnimi organizacijami in posamezniki 5. in 6. aprila
organizirala že 4. DAN ZA SPREMEMBE, ki je bil namenjen izmenjavi predmetov z namenom
zbiranja sredstev za šolske sklade. S tem so želeli osrečiti čim več osnovnošolskih otrok, katerim se
bo omogočilo, da se udeležijo šole v naravi.
Kot vsako leto smo tudi letos aktivno sodelovali na dogodku DAN ZA SPREMEMBE v
organizaciji Slovenske filantropije. V sodelovanju z nakupovalnim centrom Mercator v
Postojni, nakupovalnim centrom Mikoza v Ilirski Bistrici, Občino Komen in Občino Sežana,
smo 5.4.2013 člani Društva »VEZI« postavili promocijske stojnice v njihovih prostorih, na
kateri smo predstavljali naše izdelke.
S promocijsko stojnico smo tako predstavili Društvo »VEZI« ter s tem želeli pokazati, da je
prostovoljstvo oblika osebne odgovornosti ter družbeno priznana in cenjena
vrednota. Tako idejo prostovoljstva in prostovoljnega dela širimo tudi z različnimi
promocijskimi materiali.
Z mimoidočimi, ki so se ustavili pri naših stojnicah, smo tako izmenjali nekaj besed o
solidarnosti in pomenu prostovoljstva. Predstavili smo naše društvo in ponudili izdelke, ki
jih s trudom in dobro voljo ustvarjajo naši uporabniki ob pomoči prostovoljcev.
Petra Može in stanovalci SS Postojna
Foto: Petra Može, Ester Ržen

54
KREMŠNITA PARTY
V marcu, ko je bilo še mrzlo in okoli hiše v Divači zaradi snega ni bilo kaj početi, smo se
stanovalci v SS Divača odločili, da spečemo kremšnite.
Kremšnite so bile tako dobre, da je padla ideja, kaj če bi vajo s kremšnitami še enkrat
ponovili in na pogostitev povabili obiskovalce in stanovalce preostalih enot našega
društva. Naredili bi srečanje, ki bi ga poimenovali »KREMŠNITA PARTY«.
Idejo smo vsi v SS Divača soglasno sprejeli in določili datum, da se 10.4.2013 ob 9 uri
dobimo kar pred hišo v Divači.
V torek, dan pred srečanjem, smo pekli kremšnite. Glavni pomočnik pri pripravi je bil Vlado
iz naše stanovanjske skupine.
V sredo zjutraj so k nam prišli gostje iz DC Štanjel in Štorje ter SS Štanjel in Gorjansko.
Najprej je bila postrežena kavica, malo smo poklepetali, nato pa smo se odpravili na lažji
pohod proti Ležečam. Pohod je vodil Valter iz naše stanovanjske. V Ležečah nam je Valter
na dvorišču neke domačije pokazal zanimivo leseno skulpturo, ki naj bi po mnenju Valterja
in vseh udeležencev pohoda predstavljal »ribo«. Razstavljena skulptura je pritegnila naše
zanimanje, saj je zelo lepa in natančno izdelana. Vredna ogleda.
Tudi vreme naj je bilo naklonjeno in dežnikov, ki smo jih imeli s seboj, nismo potrebovali.
Končno je napočil čas za sladki trenutek. Vsakemu je pripadala res »velika kremšnita« in
čaj. S kremšnito smo se posladkali do sitega.
Poslovili smo se z glasno mislijo, da bi ta sladki dan še ponovili.
Pripravili:
Zaposleni in stanovalci SS Divača
Fotografije: Nataša Varšek Furlan
…NJAMI… ZADOVOLJNI OBISKOVALCI

55
ŠPARGLJEV POHOD
Dobrodošli na Ivanjem Gradu. Sončen dan imamo. Narava podarja največ kar zmore.
Zagotovo sedaj skrbi, da si bomo pridno naložili naše peharčke z šparglji. Šparglji rasejo.
Bodimo srečni ta trenutek, da nam je dano, da smo skupaj z namenom druženja in
rekreacije za današnjo načrtovano pot.
Pripravljeni smo iti naprej, v nove dogodivščine, ki nas čakajo.
Naša današnja pot nas bo vodila iz središča vasi Ivanji Grad proti vasi Zagrajec. Po
kratkem postanku pred vasjo bomo krenili proti vasi Gorjansko in si ogledali vojaško
pokopališče. Po poti bo veliko časa za nabiranje šparg, kar je tudi danes naš namen.
Iz Gorjanskega se bomo mimo sivkinih nasadov vrnili na Ivanji Grad, kjer nas bodo na
domačiji Tavčar pogostili z ječmenovo mineštro, sveže pečenim kruhom in jabolčnim
zavitkom.
Dopustite si užiti najlepše trenutke potovanja. Današnjega dne ne bomo mogli nikoli
doživeti vnovič, zato z veseljem užimo kar se nam nepredvideno ponuja.
Vsem želim, da bi nas obdajala ljubezen, zdaj in vselej.
Imejte radi sebe in svoje življenje...so besede, ki sem jih Tedeja Tavčar – prostovoljka
organizacije pohoda namenila uporabnikom in strokovnim delavcem Društva za duševno
zdravje in kreativno preživljanje prostega časa »VEZI«
Veselje, moč, ljubezen do dela in spoštovanje, so moje misli in želje v sodelovanju in
druženju z ljudmi, ki cenijo življenje VSAK DAN. Vsako prostovoljno delo, mi je podarilo
bogastvo notranje moči.
In to bogastvo je moje. Srečna sem, ker ga zmorem deliti.
V ušesu mi odmevajo takti harmoničnih ritmov vesele glasbe, pred menoj pa so slike
srečnih in veselih ljudi.
Tedeja Tavčar, prostovoljka
Udeleženci Špargljevega pohoda
Divji šparglji - prilegli se bodo
ocvrti z jajci

56
NABIRANJE ŠPARGLJEV
Po dolgotrajnem slabem vremenu je posijalo sonce. Bil je lep pomladni dan. V društvu
»Vezi« smo organizirali nabiranje »špargljev«. Ob 10 uri smo se zbrali v Ivanjem Gradu. Iz
stanovanjske skupine na Gorjanskem sva se nabiranja »špargljev« udeležila Robert in jaz.
Zbrali smo se v domu Krajevne skupnosti. Po kratkem druženju in sladkem prigrizku, smo
se odpravili na lov za »šparglji« v borov gozdiček v Ivanjem Gradu. Skozi Zagrajec smo
hodili vse do Gorjanskega. Vodila nas je domačinka. Nabrali smo veliko »špargljev«. Po
ubranem zajetnem svežnju, smo se odpravili iz Gorjanskega proti Ivanjemu Gradu na
kosilo. Pričakal nas je mlad fant in nam zaigral na harmoniko. Prijetno utrujeni smo pojedli
zelenjavno mineštro. »Šparglje« pa smo spravili za naslednji dan za peko »frtalje« v
dnevnem centru v Štanjelu.
Drago Rogelja, SS Gorjansko in Tina Bratuš
OPRAVLJANJE PROSTOVOLJNIH UR
DIJAKINJE ANE
Pred prvomajskimi prazniki nas je obiskala Ana, dijakinja Srednje šole za farmacijo,
kozmetiko in zdravstvo v Ljubljani. Odločila se je, da 24 prostovoljnih ur v okviru šolskih
obveznosti opravi v Društvu »Vezi«. Vesele smo bile, da je nekaterim nalakirala nohte,
druge naličila, tistim, ki tega niso želele, pa je pomagala pri vsakodnevnih opravilih. Skupaj
smo odšle tudi na krajši sprehod in v trgovino. Bilo nam je zelo lepo in upam, da nas še
kdaj obišče.
Stanovalke SS Podgrad
Foto: Katja Mrzlić

57
OBISKALI SMO KMETIJO
ŠTJFANOVI V PODBEŽAH
V Podbežah, vasici na obrobju Brkinov, ki se nahaja na poti med Podgradom in Ilirsko
Bistrico, je kmetija, ki je v nekaterih pogledih precej drugačna od ostalih v okolici. Na
kmetiji Kinkela vzrejajo namreč malce drugačne živali, kot smo jih vajeni na ostalih
kmetijah. Gospod Goran Kinkela se že vrsto let ukvarja z gojenjem mini živali in pasemsko
perutnino, okolico pa krasi kamen in botanika različnih vrst.
V okviru programa Stanovanjske skupine Podgrad smo sredi aprila za stanovalke
Stanovanjske skupine Podgrad, stanovalce Stanovanjske skupine Ilirska Bistrica in za
obiskovalce Dnevnega centra Ilirska Bistrica organizirali obisk Štjfanove kmetije. Namen
obiska je bil izobraževalne narave; spoznali smo veliko novega o vzreji mini živali in
perutnine in si tako razširili obzorja o živalskem svetu.
Gospod Goran nas je popeljal po kmetiji in nam prijazno odgovarjal na številna vprašanja.
Ogledali smo si različne vrste ovc in koz (kamerunska ovca, mini himalajske in afriške
kozice, mini ovesant ovčke). Videli smo muflona, jelene damjake, dexter mini govedo,
konje in mini konjičke, mini ameriške in gottinger prašičke, kunce in rakune. Kmetijo krasijo
tudi pavi, gosi, race, fazan, zelo glasni purani in različne vrste kokoši (svilene japonske
kokoši v več barvah, aurokana kokoši, marans kokoši, ki nesejo rdeča jajca in še veliko
drugih pasem). Preživeli smo zelo lep, poučen in zanimiv dan.
Katja Mrzlić, strokovna delavka SS Podgrad
Foto: Katja Mrzlić
»V sredo 17.4. smo se punce iz Podgrada odpeljale na izlet v Podbeže. Tam smo se dobili s
prijaznim gospodom Goranom. Pokazal nam je mini živalski vrt. Hodili smo okrog kmetije in si
ogledovali živali. Bilo je zelo zanimivo. Videli smo zajca z dolgo dlako, irsko kravo, mini ovce,
različne vrste kokoši, družinico konjev, race, pava, ki si je raztegnil rep. Bil je prekrasen. Ima tudi
krokarja, ki govori in kokoši, ki nesejo zelena jajca. Ja res, ima inkubator in notri zelena in
rdečkasta jajca. Bilo je zelo zabavno in poučno.«

58
OBISKALI SMO
DNEVNI CENTER SONČEK
Uporabniki dnevnega centra in stanovalci stanovanjske skupine društva »Vezi« smo
skupaj s strokovnima delavkama obiskali dnevni center Sonček v Ilirski Bistrici, v katerega
vsak dan po končanem pouku prihajajo šoloobvezni otroci, prikrajšani za normalno
družinsko življenje. Otroci so nas v enournem programu popeljali v svet glasbe, plesa in
humorja. Z velikim veseljem in navdušenjem so nam zapeli in zrecitirali nekaj pesmic,
odigrali kratko igrico, simpatični osnovnošolki sta se nam predstavili v vlogi trebušnih
plesalk. Na koncu pa so nas vsi skupaj presenetili s skupnim plesom v ritmih »Ganganm
stayla«. Skupaj z otroci smo ves čas prepevali, se zabavali ter jih vzpodbujali.
Po končanem programu so nas otroci in strokovne delavke pogostili s sokom in piškoti.
Zahvaljujemo se »Sončkom« in strokovnim delavkam za čas, ki so si ga vzeli za nas in v naših
srcih pričarali sonce, veselje in razigranost.
Marina Primc, strok.delavka DC Ilirska Bistrica
Igrica o sladkarijah Popularni Ganganm style

59
DRUŠTVO »VEZI« SE PREDSTAVI NA
TEDNU RDEČEGA KRIŽA
V ILIR.BISTRICI
Območno združenje Rdečega križa iz Ilirske Bistrice se je tudi letos aktivno vključilo v
dogajanje ob tednu Rdečega Križa, ki je potekalo od 8. do 15. maja 2013 z naslovom
»150. let humanitarnega dela – Kri rešuje življenja«. V ta namen so zaposleni in
prostovoljci Rdečega križa, v prostorih Doma starejših občanov organizirali prireditev ter
razstavo slik, na katerih smo si lahko ogledali delovanje rdečega križa od prvih začetkov,
pa vse do danes. Na njihovo povabilo smo se na prireditvi predstavili tudi člani
društva »Vezi«. Na promocijski stojnici smo predstavljali izdelke, ki nastajajo izpod
spretnih prstov naših uporabnikov v dnevnih centrih Društva »VEZI« - program Mreža
kreativnih delavnic ter delili promocijsko gradivo, s katerim želimo javnosti predstaviti
delovanje in pomen našega društva, predvsem pa pobliže seznaniti ljudi s samo duševno
boleznijo ter stigmo, ki se ob tem nemalokrat pojavlja.
Tudi v bodoče si želimo še veliko skupnega sodelovanja in delavnic z Rdečim križem, saj je to
odlična priložnost, da lahko širši javnosti približamo in predstavimo naše človekoljubne programe
in aktivnosti, ki se izvajajo v njih.
Marina Primc, strok.delavka
Foto: Barbara Uljan, Marina Primc
DEL RAZSTAVE RDEČEGA KRIŽA ILIRSKA BISTRICA
Dolores, Urška in Marina

60
EKSKURZIJA PO ILIRSKI BISTRICI
Dne 24.4.2013 smo se člani društva Vezi odpravili na ekskurzijo po Ilirski Bistrici, katero
sem vodil domačin in član društva Marjan Uljančič.
Ilirska Bistrica je središče po površini druge največje občine v Sloveniji. Nastala je z
združitvijo vasi Bistrica in Trnovo. Skozi bistriški del teče reka Bistrica, ob kateri so bile v
preteklosti številne žage in mlini. Danes nas na to obdobje spominja samo še Hodnikov
mlin, kjer je moč videti nekaj infrastrukture iz preteklosti. Središče mesta je Titov trg v
bistriškem delu mesta, kjer je bilo v preteklosti središče trgovine. V bližini tega trga stoji
rojstna hiša svetovno znanega čebelarja Antona Žnideršiča. Trubarjeva ulica, ki je
najkrajša ulica v mestu ter najbolj strma ulica, se temu primerno imenuje Strma pot. Ilirska
Bistrica se ponaša z dvema cerkvama: cerkev Sv. Jurija, ki je bila zgrajena v
poznobaročnem slogu ter gotska cerkev Sv. Petra. Nekoč je bila na obrobju mesta tudi
baročna cerkev Svete trojice, ki pa je bila zaradi režima po 2. svetovni vojni porušena.
Stavbi, v katerih je danes banka in občina, sta najbolj prepoznavni zgradbi v mestu.
Zgrajeni sta bili v poznobeneškem slogu. Samostan sester Notredamk je vedno veliko
prispeval temu kraju, saj so bile nune vedno zelo izobražene in so na tem območju v
preteklosti zelo razvijale šolstvo. Za časa, ko je bila Primorska pod Italijo, je v tem
samostanu delovala edina slovenska srednja šola na slovenskem ozemlju, ki je bilo z
rapallsko mejo ločeno od preostale Slovenije. V tem samostanu je poučevala tudi znana
slovenska pisateljica Neža Maurer.
Ilirska Bistrica, ali kot ji domačini rečemo »Bistrc«, je nastala zaradi naravnih danosti, katere so:
bližina gozdov, obilni kraški izviri pitne vode in ugodna prometna lega zaradi bližine morja. Brez
tega ne bi mogli danes brati zgodovine mesta. In Slovenija ne bi bila, kar je, brez »Bistrca«.
Marjan Uljančič, DC Ilir.Bistrica
Foto: Marina Primc
Stari del mesta s trgom
Občinska stavba Naši raziskovalci

61
DRUŠTVO »VEZI« SE PREDSTAVI NA 14. FESTIVALU
PROSTOVOLJSTVA V LJUBLJANI
Slovenska filantropija je v letu 2013 organizirala že 14. Festival prostovoljstva s
sloganom »Prostovoljci – nosilci sprememb«.
Festival je potekal med 18. in 25. majem po različnih krajih v Sloveniji, z osrednjim
dogodkom 23. maja na Prešernovem trgu v Ljubljani.
Slovenska filantropija je osrednjo prireditev Festivala organizirala v četrtek, 23. maja
2013 v Ljubljani. V dopoldanskem času je organizirala okroglo mizo z zanimivimi govorci,
kjer so iskali odgovore na vprašanja: Kaj bi bilo drugače, če prostovoljci ne bi delovali?
Katere spremembe želimo doseči s prostovoljstvom v prihodnosti?
Popoldan je bil namenjen predstavitvi prostovoljskih organizacij na stojnicah s
spremljajočim animacijskim programom. Predstavitve so potekale znotraj vsebinskih
sklopov:
 Medgeneracijsko sodelovanje in šole
 Zdravje, rekreacija in šport
 Medkulturni dialog in turizem
 Humanitarne organizacije in sociala
 Mladinske organizacije
 Mednarodno in razvojno sodelovanje
Te predstavitve smo se udeležili tudi zaposleni in uporabniki Društva »VEZI« s
promocijsko stojnico in delavnico barvanja kamenčkov. Obisk naše stojnice je bil velik,
prav tako odziv na delavnico, predvsem s strani šolskih otrok. Udeleženci so sami izbrali
motiv iz serviete, katerega so prilepili na pobarvan kamen in napisali verz ali posvetilo.
Barbara Uljan, strok.delavka
Avtor fotografij: Marina Primc

62
FESTIVAL PROSTOVOLJSTVA –
KARAVANA PROSTOVOLJSTVA
V POSTOJNI
Leta 2011 se je v Postojni prvič ustavila Evropska karavana prostovoljstva. Od takrat je ta
dogodek promocijska stalnica v pomladnem času. Letos se je dogodek odvijal 4.6. v popoldanskih
urah na osrednjem trgu v Postojni.
Nosilec dogajanja je Slovenska filantropija v sodelovanju z nevladnimi organizacijami. V
Postojni so bili soorganizatorji dogajanja Mladinski center Postojna in Regijsko
stičišče nevladnih organizacij Notranjsko-kraške regije BOREO.
Predstavilo se je mnogo društev iz regije, ki delujejo tudi na prostovoljni bazi, oziroma so
prostovoljci pomemben dejavnik pri delovanju. Tudi mi, Društvo »VEZI«, smo imeli svojo
stojnico. Predstavili smo izdelke, ki nastajajo v naših kreativnih delavnicah in jih
nemalokrat vodijo prav prostovoljci.
V toku popoldneva je bilo posamezno društvo predstavljeno s strani voditeljice prireditve in
udeležencev z vsake stojnice. Mi smo predstavili program društva s poudarkom na
aktivnem sodelovanju in vključevanju prostovoljcev v delu, ki je namenjen kreativnemu
preživljanju prostega časa in pridobivanju raznih socialnih veščin.
Prireditev je obiskal tudi župan Občine Postojna, g. Jernej Verbič, ki nas je ( Društvo »VEZI«)
pozdravil, kot stare znance.
Tovrstni dogodki so namenjeni predvsem promociji dela društev in promociji
prostovoljstva. Za prostovoljskimi aktivnostmi se skrivajo plemeniti nameni, ki družbo in
posameznika bogatijo na raznovrstne načine, obenem pa prepogosto ne dosežejo prave
pozornosti javnosti.
Avtorica članka in fotografij: Ester Ržen
Pri letošnjem festivalu je sodelovalo okoli 180
prostovoljskih organizacij in skupaj okoli 1000
prostovoljcev. Od tega je 300 prostovoljcev združilo moči
na osrednjem festivalskem dogodku, ki se je v četrtek, 23.
maja zgodil na Kongresnem trgu v Ljubljani.
Spodbudno je tudi poročilo o opravljenem delu
prostovoljcev, ki ga vsako leto pripravlja AJPES.
Statistike za leto 2012 bodo sicer objavljene šele v mesecu
juniju, so pa zanimivi tudi podatki za 2011. Z 225
prostovoljskimi organizacijami, ki so oddala poročilo,
sodeluje kar 27.014 prostovoljcev.
Skupaj so v letu 2011 opravili 4.296.348 ur prostovoljskega dela, kar v denarju znaša več kot 46 milijonov EUR.
Omeniti je potrebno še raziskavo Inštituta RS za socialno varstvo, ki je prikazala širino prostovoljstva: prostovoljci so
v slovenskih NVO v letu 2004 opravili 1,3 milijona ur, kar pomeni, da so opravili obseg dela, ki ustreza 7.125 polno
zaposlenih delavcev.
(vir: http://www.prostovoljstvo.org/aktivnosti/festival-prostovoljstva)

63
PROMOCIJA DRUŠTVA VEZI
NA »BELAJTNGI«
S pričetkom toplejšega vremena smo v Društvu »Vezi« tudi letošnjo pomlad obeležili z
raznimi predstavitvami kreativnih izdelkov na stojnicah v lokalnem okolišu, seveda s
temeljnim namenom osveščanja ljudi glede pomena duševnega zdravja v skupnosti. Ena
izmed najbolj zanimivih promocij je bila zagotovo prireditev imenovana »Belajtnga« v
organizaciji Parka Škocjanske jame in Turističnega društva Škocjan.
Belajtnga je v divaški občini prav poseben dogodek, ki vsako leto privablja v park veliko
obiskovalcev tako domačih kot tujih. Pričetki praznovanja tega t.i. jamskega praznika segajo že v
daljno leto 1886, zadnjič pa so ga v vaseh ob ponoru reke Reke praznovali leta 1946. Z obilo
truda so v Parku Škocjanske jame pred nekaj leti to tradicijo obudili in tako obisku jame s tem dali
poseben čar. Le-tega skušajo namreč pričarati z osvetlitvijo s karbidnimi svetilkami, kot je bilo to
v navadi včasih, ko še ni bilo elektrike. Osvetlitev je dala prazniku tudi ime; besedica
»belechtung« namreč v nemškem jeziku pomeni osvetlitev in zato torej »Belajtnga«.
Izbor izdelkov iz programa Sončni tobogan-mreža kreativnih delavnic je zajemal vse od
keramike, nakita, tekstilnih izdelkov, prav posebej pa bi na tem mestu izpostavila Vlada
Maršiča, ki je našo predstavitev obogatil z lesenimi umetninami in izdelki iz kamna.
Nemalokdo si je z zanimanjem ogledal njegovo zanimivo zbirko, največ občudovanja pa
sta s strani obiskovalcev zagotovo požela lesena Ostržka. Vladovi izdelki so namreč plod
dolgih ur dela v njegovi mini delavnici v SS Divača, kjer preživi obilo prostega časa in
ustvarja. Ustvarjalen pa ni samo s kamnom in lesom, ampak tudi z glino. Izparilniki,
podstavki za milo, skledice in šatuljice med glinenimi izdelki prevladujejo in prav vsi so
izdelani z veliko mero natančnosti, potrpežljivosti in predvsem ljubezni do ustvarjanja.
Seveda so se na preostalih stojnicah poleg nas predstavljali tudi drugi ponudniki, vendar je
bilo le-teh zaradi napovedi slabega vremena po informacijah organizatorjev občutno manj
kot druga leta. Kljub temu je jamo tokrat obiskalo okrog 1200 obiskovalcev. Mi smo v
kraški vasici vztrajali vse do poznih popoldanskih ur, vmes pa smo si nekateri ogledali
jamo, ostali pa preostalo turistično ponudbo parka. Nama z Vladom je bila najbolj zanimiva
etnološka zbirka v Jakopinovem skednju v Škocjanu ter sprehod po naravoslovni učni poti,
David pa je bil bolj navdušen nad veličastnostjo jam. Med drugim pa ne smem pozabiti tudi
obiska ekipe nasmejanih obrazov iz DDTC Barčica, ki so nas ob tej priložnosti razveselili
čisto po naključju. Dan smo zaključili še s skupinsko fotografijo in nasmejanih ust odšli
domov.
Sabina Polh, strok.sodelavka
Foto: Sabina Polh
Matavun

64
Hvala Parku Škocjanske jame ter ostalim sodelujočim za pristno doživetje v prelepem kraškem
okolišu!
Vlado pri ogledu etnološke zbirke
David predstavlja izdelke Društva »VEZI«
S prijatelji iz DDTC Barčica

65
DRUŠTVO »VEZI« ORGANIZIRALI
PREDAVANJE O ZDRAVI PREHRANI
29.05.2013 smo v Postojni organizirali predavanje o prehrani, v sodelovanju z Zdravstvenim
domom Postojna, v okviru projekta CINDI.
K sodelovanju smo povabili usposobljeni zdravstveni delavki, ki sta nam predstavili in
razložili pojem zdrava oziroma URAVNOTEŽENA PREHRANA.
Razdelili sta nam zgibanko Uravnotežena prehrana, ki je slikovni pripomoček in
poenostavljeno ponazarja priporočene količine različnih živil v zdravi prehrani.
Zaradi načel zdravega prehranjevanja se nam ni potrebno odpovedati hrani, ki jo
imamo radi, potrebna pa je raznolikost živil in omejene količine.
Uživanje zdrave hrane omogoča normalno delovanje našega organizma, krepi zdravje in
varuje pred boleznimi. Nobeno živilo ne vsebuje vseh hranilnih snovi, zato moramo jesti
različna živila.
Uravnotežena, zdrava prehrana, temelji na petih poglavitnih skupinah živil, ki so
predstavljene v obliki prehranske piramide:
 1. skupina : kruh, žita,žitni izdelki in krompir
 2. skupina: sadje in zelenjava
 3. skupina: mleko in mlečni izdelki
 4. skupina : meso in ribe
 5. skupina: živila , ki vsebujejo veliko maščob in sladkorjev
Skupine živil so označene kot na semaforju:
zelena – naprej
oranžna – pazljivo
rdeča – ustavi se! premisli preden poješ!
Vse to so napotki in pravila, ki jih verjetno že poznate ali ste o njih že slišali. Mogoče je
sedaj čas, da jih začnemo izvajati.
V prihodnjih mesecih bomo pripravili še nekaj predavanj o dejavnikih tveganja, saj veste
kajenje, previsok pritisk, …
Ester Ržen in stanovalci SS Postojna
Foto: Ester Ržen
Zahvaljujemo se zaposlenim v Zdravstvenemu domu Postojna za sodelovanje pri izobraževalnih
vsebinah in pri drugih aktivnostih čez celo leto.

66
Aleksander Krstič je z zanimanjem poslušal in pripravil kratek povzetek :
Hrano se pripravlja s čim manj cvrtja (pomfri, sveže meso). Uživanje cvrte
hrane je slabo za zdravje in povzroča raka, holesterol, pritisk in sladkorno
bolezen.
Sladkorna bolezen oz. diabetes je težka, zahteva redno jemanje terapije in prilagoditve.
Pomembno je, da se ne pretirava pri vadbi, če imamo to bolezen.
Redna vadba nas rešuje pred kroničnimi nenalezljivimi boleznimi (sladkorna, kronični
bronhitis), preprečuje dejavnike tveganja za zdravje. Dovolj je 30 minut zmerno intenzivne
hoje na dan.
Pravilno uživanje hrane zahteva, da jemo počasi, sede, žvečimo in si najprej umijemo
roke. Priporočene zdrave oblike prehrane so bučno olje, jabolko (ki ni uvoženo), testenine,
krompir in riž.
Nordijska hoja je test hoje na dva kilometra. Srčni utrip pri redni vadbi je izračunan po
formuli (220 - leta)/2.
Predavanje smo poslušali v predavalnici…
… in v dnevnem prostoru Stanovanjske skupine Postojna

67
KMETIJA BRINJEVKA –
MALI DOL
»Mali Dol je vas, ki naj bi nastala v srednjem veku, ko je rihemberški grof dodelil ozemlje
današnje vasi trem bratom pastirjem. V središču vasi so: kapelica, vodnjak iz leta 1896, zgrajen iz
dveh kamnitih obodov, ter spominska plošča posvečena prvem požigu vasi. Okrog vasi je več
makadamskih poti, kjer lahko občudujemo naravno in kulturno dediščino. Najzanimivejša je
sprehajalna pot okoli vasi, z začetkom v centru proti spomeniku A. Furlanu (Grškovemu kmetu),
kjer si lahko ogledamo vodnjak, murve kamnite suhe zidove, kal z »japenco« (jamo za gašenje
apna) in mogočen hrast z obsegom 4m.« (si.wikipedia.org)
V sodelovanju z domačini nam je v tej kraški dolini do sedaj uspelo pridobiti v brezplačno
uporabo z obvezo uporabnika, da plača davek od katastrskega dohodka, ki bremeni
prevzete nepremičnine, približno 2,5 ha obdelovalne površine. Pridelujemo sezonsko
domačo zelenjavo (op. solata, grah, korenje, krompir, itd…), po konceptu zdravega in
ekološkega kmetovanja - kot je bilo nekoč. Stremimo k temu, da sveža zelenjava – polna
vitaminov in okusa, ki prehaja iz njive v najkrajšem možnem času, brez dolgih transportov
in hladilnic prispe v domove ljudi, v javne zavode namenjene otrokom, mladostnikom,
starostnikom, kakor tudi v nekatere restavracije in gostilne, itd..
Skladno z našim namenom smo vpisani v register kmetijskih gospodarstev pod št.
MID 100946741, s strani Direktorata za varno hrano pa smo vpisani v register
primarnih proizvajalcev živil za dejavnost primarne proizvodnje živil rastlinskega
izvora in neposredne prodaje majhnih količin živil rastlinskega izvora neposredno
končnemu uporabniku na lokalnem območju..
Svoje pridelke smo v prvi vrsti želeli ponuditi tako lokalnim prebivalcem in prebivalcem
bližnje okolice kot javnim zavodom (šolam, vrtcem, domovom za ostarele…), zato smo
svoje pridelke ponudili na tržnici v Komnu, Sežani in Postojni. Uspešno sodelujemo javnimi
zavodi na območju Sežane, Nove Gorice ter Ilirske Bistrice in lokalnimi ponudniki
gostinskih storitev.
Kmetija Brinjevka je projekt, ki odpira nove možnosti, tako v smislu odpiranja novih
delovnih mest, tudi za težje zaposljive osebe, kakor tudi v smislu zdravega načina
življenja. Želimo si, da bi Kmetijo Brinjevka opazil vsak, ki ima rad naravo in ljudi. Vsakega,
ki ga pot popelje na Kras vljudno vabimo, da nas obišče, si napolni košarico zelenjave, se
nam pridruži na dvorišču in z nami poklepeta.
Vljudno vabljeni!
Mag. Katarina Tomažič

68
Pri delu na njivi so radi pomagali stanovalci Stanovanjske skupine Gorjansko. Robert
Stubelj je en dan opisal takole:
»Ob 6 uri sem vstal in si skuhal kavo. Počasi sem se odpravil, se ustrezno oblekel in obul.
Z mano je šel tudi sostanovalec Drago Rogelja. Malo po 8 uri nas je Grozdana (laična
delavka društva »Vezi«) odpeljala na Mali dol. S seboj smo vzeli orodje, ki smo ga
potrebovali pri delu. Posejali smo solato, grah in radič. Delali smo do 12-ih, nakar smo
pojedli kosilo. Po kosilu smo nadaljevali z delom do 15 ure. Odpravili smo se nazaj v SS
Gorjansko. Ves dan smo delali marljivo s pomočjo Vilija, ki nas je vodil pri delu. Delati je
bilo naporno, ker je bilo vroče, zato smo imeli s seboj veliko pijače – zredčen sok, da smo
se odžejali, na glavi pa klobuke.«
Natančnost pri delu
Zdravi in ekološki pridelki

Metuljček 40 2013

Recommandé

Recommandé

Contenu connexe

En vedette

En vedette (8)

Plus de veziclanki

Plus de veziclanki (6)

Metuljček 40 2013