1. Biotska raznovrstnost kot izziv za razvoj turizma v domačem kraju Ekipa: Ekodreamteam Zala Kren, Živa Pečjak, Nika Petkovič OŠ Vavta vas, mentorica: Metka Starešinič, somentoricaWandaMantelj Brkopec 19. april 2011, Ljubljana

2. Vavta vas in Straža Opis kraja: Naselji Vavta vas in Straža ležita ob reki Krki v Novomeški pokrajini, kot del Dinarskih pokrajin na jugovzhodu Slovenije. To je uravnan kraški svet, ki ga prekrivajo obsežne ilovnate naplavine. Nad Stražo se v zahodnem delu Zaloške kotline dviga Straška gora z vrhom Srobotnik, visokim 532 m in je del Ajdovske planote. Reka Krka je kraška reka, ki ima nekaj pritokov. V Zaloški kotlini teče Temenica. Na pobočjih Straške gore se razprostirajo številni vinogradi. Podnebje je zmerno celinsko. Vavta vas in Straža sta obmestni naselji, ki delujeta kot enoten center. Imata okoli 2400 prebivalcev. Večina prebivalcev je zaposlenih v občini Novo mesto. Razvita je lesna industrija, gozdarstvo, kmetijstvo in obrtne dejavnosti. Kraj ima osnovno šolo, vrtec in župnijo s cerkvijo Sv. Jakoba ter pokopališče. Območje je povezano z državno cesto in železnico.

3. Vavta vas in Straža Obris občine Straža Vavta vas iz zraka

4. Predstavitev območja Reka Krka je osrednji vodotok v našem kraju in spada med varovana območja. Je kraška reka. Po kakovosti je uvrščena v 2.-3. kakovostni razred. V sušnih obdobjih se onesnaženost dvigne za en razred (vzrok so komunalne odpadne vode in industrijska tehnološka voda). Ob strugi rastejo topoli, jelše, vrbe, jeseni in šaši ter trstičevje. Na rečnih naplavinah uspeva vlagoljubno travniško rastje. Ob vodi najdemo malo belo čapljo in sivo čapljo, kuno, vidre, bobre in močvirsko sklednico. V Krki od Straže do Srebrnič prebivajo sulci, ščuke, lipani, potočne postrvi in platnice. Območje spada med varovana območja in je naravna vrednota. reka Krka sulec

5. Globočec je kraška ponikalnic​a, ki izvira in se tudi izliva v reko Krko v Vavti vasi. Njen tok si lahko ogledamo le po obilnejšem deževju. V zaledju se nahaja jama, ki ni odprta za javnost. V njej so dokazali prisotnost človeške ribice. Območje je tudi habitat črtastega medvedka in je zavarovano v Naturi 2000. Spada med geomorfološke podzemeljske naravne vrednote. V jeseni leta 2010 so v Vavti vasi v nekem drugem požiralniku naleteli na novo nahajališče človeške ribice. Gre za edinstven primer, ko lahko človeško ribico v naravnem okolju opazujemo s površja. Po ocenah naj bi bilo 8 primerkov. Trenutno so najdišče zaščitili pred javnostjo. Globočec človeška ribica

6. Straški hribje del Ajdovske planote, močno zakrasele dinarske planote, kjer se nahajajo številne kraške jame in brezna, ki niso odprte za javnost. Poraščajo ga ilirski bukovi gozdovi. Med živalsko bogastvo uvrščamo človeško ribico, drobnovratnika, rjavega medveda, navadnega in ostrouhega netopirja, velikega podkovnjaka in črtastega medvedka. Najbolj znana jama je Velika Prepadna, ki leži na severozahodnem pobočju Srobotnika. Globoka je 24 m in dolga 170 m. V njej najdemo kapnike in svetleče kamne, na koncu pa še slikovit kapniški steber in vhod v brezno do globine 93 m. Vhod leži na nadmorski višini 530 m. Območje je uvrščeno v Naturo 2000. Straški hrib Velika Prepadna

7. Zaloška-Prečenska kotlina je območje mokrišč ob spodnjem toku reke Temenice s poplavno ravnico ter z vodo zalitimi opuščenimi glinokopi v Zalogu inob letališki stezi. Območje je življenjski prostor močvirske sklednice, vidre, bobra, sive čaplje, kačjih pastirjev in številnih dvoživk (laška žaba, hribski urh). Bregove Temenice poraščajo navaden hrast, jelše, topoli, gabri in glogovi grmi. Mokrišča prerašča trstičevje in rogoz. Območje je razglašeno kot območje Nature 2000, glinokopi pa so naravna vrednota in ekološko pomembno območje. Zaloška kotlina z mokrišči močvirska sklednica

8. Predlogi in ideje V občini Straža obsegajo površine Nature 2000 549,566 ha, kar predstavlja 19,26 % deleža vsega površja občine.

9. Reka Krka: za reko Krko predlagamo razvijanje vodnega in obvodnega turizma, kamor bi zajeli veslanje in spuste po reki (rafting) ter ribolov z upoštevanjem ranljivosti vodnega rastlinstva in živalstva. Uredili bi pešpoti na bregovih Krke z informacijskimi tablami, ki bi opozarjale na pestrost rastlinstva in živalstva ter ogrožene vrste. Kopalnega turizma ne bi spodbujali. Globočec in območje nahajališča človeške ribice: Kraško ponikalnico bi uporabili kot kraško učno pot za šolske skupine za spoznavanje značilnsoti kraškega površja, živalstva in rastlinstva ter jo opremili z informacijskimi tablami. Na novo odkrito najdišče človeške ribice bi zavarovali tako, da ne bi bilo dostopno obiskovalcem oz. bi ga ustrezno zaščitili in opremili le z informacijskimi tablami. Po predlogu občine Straža bi bilo najbolje najdišče opremiti z infrardečimi kamerami, prek katerih bi bilo možno opazovati človeške ribice prek interneta (predlagamo le nekajkrat na dan).

10. Zaloška-Prečenska kotlina: Območje temenice in mokrišč bi zavarovali kot krajinski park, katerega bi bilo možno obiskovati le z ustrezno usposobljenimi vodiči. Izdelali bi učno pot za spoznavanje živalskih in rastlinskih posebnosti z informacijskimi tablami. Območje bi priporočali opazovati v vseh letnih časih. Namenili bi ga predvsem spoznavanju in proučevanju za osnovnošolske in srednješolske skupine. Mokrišča v bližini letališča in opuščene glinokope bi uredili kot sekundarni biotop z učno potjo. Vsako leto tukaj izvedemo naravoslovne dneve za sedme razrede, zato predlagamo učno pot za opazovanje dvoživk, vodnih žuželk in ptic.

11. Straški hrib: je območje, kjer predlagamo razvijanje pohodniškega turizma z opazovanjem biotske raznovrstnosti Ajdovske planote in padalstvo kot obliko športa z izkoriščanjem reliefnih in klimatskih danostih. Predvsem bi kot turistično ponudbo izpostavili jamo Veliko Prepadno, da bi jo lahko obiskali vsaj nekajkrat na leto. Jama je namreč zaradi vhoda, ki je v obliki brezna težko dostopna. Predlagamo več informacijskih tabel o podzemeljskem kraškem svetu Ajdovske planote. Območje je že vključeno v turistično ponudbo občine. Predlagali bi predvsem več poudarka pri ohranjanju biotske raznovrstnosti. Pri oblikovanju turistične ponudbe bi se povezali z Rafting klubom Gimpex, Ribiško družino Novo mesto, Občino Straža, Jamarskim društvom Novo mesto, Zavodom za varstvo narave Novo mesto, Turističnim društvom Straža in Regionalnim razvojnim centrom v Novem mestu. Za finančna sredstva bi se prijavili v Evropske sklade za razvoj (s pomočjo občine).

12. Zaključek Obravnavano območje je za nas z vidika biotske raznovrstnosti zelo pomembno. Izziv, ki smo ga dobili z nalogo, da preučimo biotsko raznovrstnost domačega kraja, je bil zelo velik, kar nas je še dodatno motiviralo pri raziskovanju. Ob našem delu pa smo hitro ugotovili, da so ta območja za naš kraj zelo velika dragocenost, zato ne želimo, da bi se širše odprla za turizem. Naš cilj je, da bi s postavitvijo informacijskih tabel in ustanovitvijo učnih poti širili znanje in ozaveščenost predvsem med lokalnim prebivalstvom. Kajti tako bi lahko potem tudi obiskovalcem (turistom) od drugod pokazali, da nam je zelo mar in kako skrbimo za ohranjanje biotske raznovrstnosti. Turizma naj bo ravno toliko, da bomo prihodnjim rodovom zagotovili obstoj za to območje značilnih rastlinskih in živalstih vrst ter drugih naravnih vrednot.

13. Hvala za pozornost!

14. Viri in literatura Slovenija – pokrajine in ljudje, Mladinska knjiga, 1997, Občina Straža: http://www.obcina-straza.si/, Ministrstvo za okolje in prostor: http://www.mop.gov.si/fileadmin/mop.gov.si/pageuploads/zakonodaja/okolje/ohranjanje_narave/natura_uredba_sprejeta_priloga2_2_potencialna.pdf, http://www.mop.gov.si/fileadmin/mop.gov.si/pageuploads/dokumenti/pravilnik_naravnih_vrednot_priloga1.pdf, Občina Novo mesto: http://www.novomesto.si/media/objave/priponke/2008/10/OPN_MONM_VAROVANA_OBMOCJA_okoljsko_porocilo.pdf, Ribiška družiba Novo mesto: http://sebbdesign.50webs.com/slike/rdnovomesto/strani/Ribe(ribolov).htm, http://www.natura2000.gov.si/, Slike Straže, Vavte vasi http://www.panoramio.com/user/1267941, Kraške jame v občini Straža: http://www.jknm.si/si/jame/obcine/?v=straza, Razvojni center Novo mesto: http://www.rc-nm.si/docs/Prostorska%20primerjava%20lokacij%20poslovnih%20con-varianta%202.pdf, http://www.itr.si/uploads/Gw/iu/GwiuqMoUj8DHSKk9Vrjm9g/delez_Natura2000_po_obcinah.pdf http://www.natura2000.gov.si/index.php?id=97&category=3&lib_sch=&page=3, lastne fotografije, Intervju z go. Faniko Šali, Zavod za varstvo narave Novo mesto, http://www.geopedia.si/, Terensko delo.